Psi čuvaji opozicije in Janeza Janše

Ob zgodbi v časopisu Delo, kako je preiskovalna komisija za banke, ki jo vodi Anže Logar, za strokovno pomoč med vsemi preiskovalnimi komisijami zadnja leta porabila največ, 90.425 evrov, sem pred dobrim tednom kot nekdanji odgovorni urednik tega časopisa postal pozoren. Vem pač, kako je medije v času pred volitvami mogoče zlorabiti in kaj mora urednik preprečiti. Stojan Petrič, ki je s Kolektorjem pred leti kupil Delo, ni le član vrha Foruma 21 Milana Kučana. Bil je tudi nadzornik NLB v času vlade Boruta Pahorja, kar v parlamentu Logar preiskuje. Bil je nadzornik, ko je čez NLB potovala milijarda iz Irana na naslove Miki Mišk na zahodu, kar je ta komisija lani razkrila.

Ko je pomembno tisto, kar medij prikrije

Je bil članek oblika politične manipulacije ali le dokaz slabe obveščenosti največjega časopisa?

Če poznamo te podatka o Petriču, postane že skoraj logično, zakaj časopis pred volitvami prikaže stroške preiskovalke, ki jo vodi opozicijska SDS, zamolči pa več pomembnih stvari, ki govorijo o tistih, ki res vladajo državi. Denimo to, da so v NLB pred tem za “strokovno pomoč” raziskovanja nekdanjemu kriminalistu in šefu KPK Dragu Kosu plačali 800.000 evrov, da je pregledal le enajst naložb in v večini primerov predlagal, naj ne sprožajo postopkov proti nikomur. Poraba Logarjevih najetih preiskovalcev je v primerjavi s Kosovimi stroški nizka. Da na Delu tega ne vedo, ni res. Preiskovalna komisija, o kateri pišejo, je o Kosovih stroških celo javno zaslišala nekdanjega direktorja NLB Janka Medjo, ki je v NLB za nekaj časa zaposlil bivšega direktorja Dela Jurija Giacomellija.  Medja je preiskovalcem povedal, da Kosa ni plačal državni proračun: plačala je NLB, ki bi pa propadla, če pred tem ne bi dobila milijard iz državnega proračuna. Vaših žepov. Po tisoč evrov jim je podaril vsak.

A Kosov račun ni edina stvar, o kateri Petričev časopis ni pisal. Še bolj filtriranje informacij pokaže, ker je vlada parlamentu skoraj istočasno poslala podatke o tem, koliko je v lanskem letu sama plačevala za zunanjo strokovno pomoč, torej za zelo podobno stvar. In glej ga zlomka, med prejemniki na ministrstvu za zdravje se je znašel nekdanji minister LDS Dušan Keber, ki vodi humanitarni Rdeči križ, ki je le lani dobil 36.216 evrov za svetovanja ministrici za zdravje Milojki Kolar Celarc o zakonu, ki bo skoraj gotovo končal v smeteh. Objavljen je bil tudi podatek, da je državni svetnik, ki sodi v vrh vladajoče SMC, Peter Požun od vlade za svetovanja o pripravi zakonov in podobnem lani dobil 26.752 evrov. To je še posebej zanimivo, ker kot državni svetnik pozneje presoja zakone, za katerih pripravo ga je plačevala vlada. Delo, ki je natančno poročalo o večletnih stroških za strokovno pomoč opozicijski komisiji Anžeta Logarju, je te podatke – uganili ste – zamolčalo svojim bralcem.

Stojana Petriča sodišča ne varujejo vedno

Kar ni uspelo vladi, je z objavo pisma bralcev poskusil časopis Dnevnik

Ta teden je višje sodišče, če smo pri preiskovanju bančnega kolapsa, tudi dokončno odločilo, da komisija, ki jo vodi Logar, iz NLB ne bo dobila podatkov o obiskih politikov in tajkunov pri članih uprav in nadzornih svetov, ker bi to preveč posegalo v pravico do zasebnosti vpletenih. Niso pri vsakem dovolj utemeljili, zakaj je to nujno za preiskavo, med drugim piše v sklepu. Eden od nadzornikov, katerih zasebnost sodišče s tem varuje, je seveda tudi Stojan Petrič, ki obvladuje Delo. A Petriča sodišča ne varujejo povsod. Še vedno njegov Kolektor denimo nima prihodkov od gradnje drugega tira, pa čeprav Viliju Kovačiču lani z referendumom ni uspelo razveljaviti zakona, ki ga je levica uzakonila po nujnem postopku, ki je po poslovniku predviden za vojne razmere ali naravne katastrofe. Ustavilo se je, ker poštenost ravnanja oblasti ob referendumu presoja sodišče. Tudi pri tem dogajanju so mediji te dni presenetili. Oglasil se je Dnevnik, ki je objavil pismo bralke, da je treba iz sodnega postopka izločiti samega predsednika državne volilne komisije Antona Gašperja Frantarja. To je pred tem poskušala že vlada, ki je državni volilni komisiji nameravala kar sama postaviti pravne zastopnike. A so jih iz DVK zavrnili, da se znajo kar sami čisto dobro zastopati. Zakaj je omenjeni poziv iz pisma v Dnevniku nenavaden? Si predstavljate, da bi kak resen časopis objavil zahtevo bralca, da je treba iz sodnega postopka, ki poteka zaradi smrti Gašperja Tiča, izločiti Stefana Cakića?

Vili Kovačič ob vladi toži tudi državno volilno komisijo in Frantar se kot toženi ne more izločiti. Kot se ne more šef vlade Miro Cerar zaradi 97.000 evrov, ki si jih je dodelil za vladno kampanjo, v katero so potem nekako vstopili še direktorji državnih podjetij povezanih s projektom drugi tir.

Zahteva iz pisma pa je tudi sicer precej čudna. Frantar je res vrhovni sodnik. A zakon določa, da je predsednik državne volilne komisije (pa tudi njegov namestnik) lahko le vrhovni sodnik. Ni pa Frantar v senatu, ki sodi o referendumu o drugem tiru in tudi ni sodnik na upravnem področju. Dela na civilnem oddelku na vrhovnem sodišču. Iz česa se naj izloči? Kaj bi v tem časopisu radi?

Celoten komentar lahko preberete na povezavi: Psi čuvaji opozicije in Janeza Janše — Spletni časopis

Advertisements

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s