So bila množična odpuščanja na Delu nezakonita?

Odprto pismo nekdanje novinarke Dela Maje Megla

1.2.2018 – Ker je pismo, ki ga je nekdanja novinarka Dela poslala na vrsto naslovov, zanimivo in pomembno tudi za javnost, ga objavljam v celoti. Nekoliko je povezano s člankom o ugotovitvi ustavnega sodišča o neustavnosti referendumske ureditve, ki se je pokazala ob presoji, ali je vlada ravnala nepošteno, ko si je dodelila 97.000 evrov za kampanjo pred referendumom o zakonu o drugem tiru. To je storila po določbi zakona iz časov vlade Boruta Pahorja (2008- 2011), znani kot “Lex Čepin”. Gradnja drugega tira je v poslovnem interesu lastnika Dela, podjetja Kolektor iz Idrije, ki je zadnji dve leti množično odpuščalo in zaposlovalo novinarje in urednike. Časopis Delo je o nepravilnostih v času pred referendumom, ki sem jih razkril v Spletnem časopisu, molčal. Povezan članek o možnih ozadjih tega je dostopen na povezavi tukaj. Nekdanja predsednica uprave Irma Gubanec, ki je omogočila turbolentna dogajanja z množičnimi odpuščanji in zaposlovanji novih novinarjev, je bila nedavno imenovana za članico uprave Luke Koper. To brez žegna vlade, ker gre za državno podjetje, ni mogoče.

Tam se je ta nova uprave najprej lotila delavskega direktorja…

Pismo Maje Megla je takšno:

 

“Predsedniku države, ministru za pravosodje, sodstvu republike Slovenije, medijem, Društvu novinarjev Slovenije, Sindikatu novinarjem Slovenije, Sindikatu novinarjev Dela, spoštovani vsi!

Kljub letargiji v državi, ki se kaže v nemočni sprijaznjenosti, da živimo v do drobovja skorumpirani državi, naj bo tole javno pismo glas nekoga, ki se s tem ni nikoli pomiril in se tudi ne bo.

Kot veste je novi lastnik Dela, Družba FMR, pred dvema letoma po prevzemu Dela, v nekaj mesecih množično odpustil več kot 40 zaposlenih, med njimi več deset novinarjev in rednih honorarnih sodelavcev. Razvrstili so nas po tednih in mesecih, da bi se izognili pravnim določilom, ki veljajo za množično odpuščanje, ter bili gluhi na apele, da izbirajo poljubno in brez kriterijev. Po čistki je delodajalec zaposlil nove, svoje ljudi.

Od takrat je minilo dve leti. Večina novinarjev se je z nekdanjim delodajalcem pogodila in odstopila od tožb, ker smo prejemali ocene, da bomo tožbe izgubili. Peščica pa še vedno vztraja na sodišču. Tej peščici je v četrtek, 25. 1. 2018, popoldan, povsem nenadoma preko odvetnikov, nekdanji delodajalec poslal predlog poravnave. Zahteva je bila, da odgovorimo v petek, 26. 1. do 10.00. Delodajalec, ki se dotlej ni hotel pogajati za dostojno odškodnino, temveč je ponujal mizerni drobiž, je v petek, 26. 1. 2018 nenadoma pristal na konkretno višje zneske, se nič pogajal, da bi jih zmanjšal, pogodbo pa je hotel podpisati takoj, že v ponedeljek na sodišču, z enim od nas tožnikov ob devetih in z drugim ob desetih. V igri naključja je imel odvetnik, ki obe osebi zastopa, ob tistih urah obravnavo, zato se nismo mogli srečati. Po dveh letih neprijetnih spopadov z nasprotno stranjo je postala naglica močno sumljiva.

V ponedeljek, 29. 1. 2018, se je izkazalo, zakaj. Tisti dan je prispela sodba višjega sodišča, PRVA V NIZU TOŽB DELOVIH NOVINARJEV, KATERO JE TOŽNICA NA VIŠJEM SODIŠČU DOBILA. To posledično pomeni spremembe v prid ostalim novinarjem, ki so v tožbah. Višje sodišče je v sodbi namreč pritrdilo, da je šlo za množično odpuščanje. V sklepu Višjega delovnega in socialnega sodišča med drugim piše, da je Vrhovno sodišče »v sklepu opr. št. VIII Ips 282/2016 z dne 6. 6. 2017 zavzelo stališče, da se šteje, da je tožena stranka obšla zakonske določbe o odpovedi večjemu številu delavcev, če je ugotovila obstoj poslovnega razloga, nato pa v sklopu tega razloga podala odpovedi, ki jih je raztegnila na obdobje, daljše od 30 dni.« Višje sodišče je torej pritrdilo temu, kar trdimo novinarji, da je šlo za množično odpuščanje. In če je šlo za množično odpuščanje, je bil način, na katerega smo bili odpuščeni brez kriterijev in povsem poljubno, nezakonit. Dalje tudi navedejo, da se je pritožbi tožnice ugodilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Zaradi dogodkov minulih dni zato na predsednika države, ministrstvo za pravosodje, sodišče, novinarje in javnosti naslavljam sledeča vprašanja:

  1. Kako je lahko informacija o prvi v nizu razsodb, ki pritrjuje, da smo bili nekdanji novinarji Dela odpuščeni na nezakonit način, prišla do delodajalca prej, kot do tožnice, in je posledično ta v dneh, ki jih je pridobil, izkoristil prednost, ki jo je imel, namreč to, da je vedel, da je na višjem sodišču PRVIČ TOŽBO IZGUBIL, in se je zato hotel (vsaj s tremi, kot nam je doslej znano) poravnati in tožbe zaključiti?
  2. Odškodnine, ki so bile te dni predmet poravnav v situaciji, ko še nihče od novinarjev NI VEDEL, DA JE EDEN OD NAS TOŽBO DOBIL (lastnik pa je to informacijo očitno imel), seveda mnogo manjše od tistih, ki bi jih lahko prejeli po sicer daljši in negotovi regularni poti!
  3. Sodba na višjem sodišču je bila sklenjena 10. januarja 2018, nato so jo spisali in poslali na delovno sodišče prve stopnje, kjer so jo prejeli v četrtek, 25. 1. 2018. Ta dan je bila od tam šele odpremljena po pošti. To je dan, ko je za odločitev višjega sodišča očitno zvedel tudi novi lastnik. Glede na odpreme pošte je informacija najverjetneje pricurljala do delodajalca iz delovnega sodišča prve stopnje.
  4. Kdo je odgovoren, da prepreči takšno zlorabo in manipulacijo, kdo jo je dolžan raziskati in kakšne so sankcije?
  5. Kako naj kot tožnica zaupam, da bo na sodišču prve stopnje sedaj, ko mu je poslana tožba iz višjega sodišča nazaj v ponovno obravnavo, zagotovljeno pravično sojenje, če do delodajalca očitno ravno od tam curljajo informacije, zaradi katerih ukrepa, do toženih pa po regularni poti pridejo kasneje, in so zato zavedeni, zlorabljeni in zmanipulirani?
  6. Kako naj od tu dalje sploh še verjamemo v pravično sojenje?
  7. In če so LOVKE NA SODIŠČIH RAZPREDENE TAKO MOČNO V PRID DELODAJALCEM, kako naj zaupamo, da bodo odškodnine za nezakonite odpovedi pravične in ne le simbolen drobiž, s katerim je pravici samo formalno zadoščeno, delodajalec pa tega drobiža v svojem velikem žepu niti občuti ne!

Upam in želim, da bodo pristojni zadevo razčistili.”

 

Maja Megla, nekdanja novinarka Dela

Starejša pisma bralcev in zanimivi prispevki:

Zidanšek: Erjavec in njegova zunanja politika sta izgubila kompas

 

“Slovenska ljudska stranka nasprotuje vsakršnemu preuranjenemu sprejemanju zunanje-političnih odločitev, zlasti ko gre za priznavanje arabskih držav. Prav tako ocenjujemo, da mora zunanji minister RS Karel Erjavec, sicer tudi predsednik DeSUS-a, pri sprejemanju teh odločitev iskati visok notranje-politični konsenz in upoštevati nesporna zgodovinska dejstva. V SLS smo na stališču, da morajo Palestina in druge arabske države najprej priznati Izrael v sedanjih mejah in zagotoviti, da proti njemu ne bodo ponavljale agresije. To je primarni civilizacijski pogoj, da lahko stečejo demokratični procesi v želeno smer. Priznanje Palestinske države je torej mogoče samo pod pogojem, ko to dejanje zagotavlja vzpostavitev trajnega miru na Bližnjem vzhodu. Pri oblikovanju predpogojev za priznanje Palestinske države SLS izhaja iz zgodovinskih dejstev:

Generalna skupščina Združenih narodov je l. 1947 izglasovala delitev takratnega britanskega protektorata Palestina na Židovski in palestinski del; odločitvi ZN je z očitnim kršenjem tega sklepa sledil napad arabskih držav Jordanije, Sirije in Egipta ter Palestincev na židovski del z deklariranim ciljem, da »Žide pomečejo v morje«, arabska agresija je bila poražena in vzpostavljena je bila država Izrael; tej prvi agresiji arabskih držav na Izrael so sledile nove neizzvane agresije. V obrambi pred agresijo l. 1967 je Izrael pridobil nova ozemlja med drugimi tudi vzhodni del Jeruzalema. Jasno je dejstvo, da so Palestinci zaradi svoje in agresije drugih arabskih držav izgubili določena ozemlja. Vendar to popolnoma po lastni krivdi in nimajo zato nikakršne pravice ta ozemlja terjati nazaj.

Če želimo zagotoviti mir na Bližnjem vzhodu, potem mora najprej priti do medsebojnega priznanja Izraela in Palestinske države. Vsako drugačno ravnanje spodbuja ponovno agresijo arabskih držav na Izrael in destabilizira Bližnji vzhod z resnimi posledicami tudi za Evropo in Evropsko unijo. Zato SLS ne podpira predloga zunanjega ministra Karla Erjavca. Je nedodelan in tudi če zunanjemu ministru priznavamo najboljše namere, bo njegov predlog imel za posledico opravičevanje neutemeljene agresije na neodvisno državo članico Združenih narodov in bo generiral nove napetosti med narodi Bližnjega vzhoda.”

Marko Zidanšek

Predsednik SLS

POKUKAJMO V OZADJE SLOVENSKE POLITIKE

“Državljani Republike Slovenije verjetno dobro poznamo politike, ki vodijo državo. Verjetno pa malokdo razmišlja, kdo stoji v ozadjih teh politikov. Kdo jim je pomagal, da so bili izvoljeni, kdo jim je svetoval pri nastajanju njihovih političnih programov, v katera omrežja so morali vstopiti, da so bili sploh izvoljeni.

Nobena tajna ni, da je sedanjega predsednika Vlade RS dr Mira Cerarja naplavila stara partijska garnitura na čelu z bivšim predsednikom CK ZKS tovarišem Milanom Kučanom. Takoj so ga vsi dominantni mediji podprli in pričarali državljanom, da gre za nov obraz, ki bo poskrbel, da bo v Sloveniji resnično delovala pravna država, da bo v tej državi vladala etika, morala in pravičnost, državljani pa bodo postali pomembni nosilci politike.

Kaj od tega ni res danes vemo, zato priljubljenost Mira Cerarja pada iz dneva v dan. Skoraj nihče ne ve, da je Cerarju pomagal pisati program stranke njegov dober prijatelj dr. Matej Acetto, ki je danes sodnik Ustavnega sodišča, zato ni čudno, da je glasoval za drugi tir tako, kot je to želel Cerar. Malokdo ve, da so morali iz stranke takoj nekateri, ki so stranko dejansko postavili na noge. Niso bili pač kompatibilni s tistimi, ki so stranko dejansko prevzeli. In to ni bil dr Miro Cerar, ki je postal talec lastne stranke! Odšel je tudi eden najbolj znanih poslancev stranke Bojan Dobovšek, ker je želel zadržati pokončno držo.

Danes nastaja po istem receptu nov obraz – Marjan Šarec. Isti predlagatelji so ga naplavili, isti mediji so ga takoj ustoličili za najbolj priljubljenega politika v Sloveniji. Takoj za predsednikom države. Kdo mu pomaga sestavljati program ne vemo, saj ga še nima. Kaj pomembnega je doslej naredil za državo ne vemo, saj je deloval le v občinski politiki. Bistveno je, da ga je naplavilo pravo omrežje in Marjan Šarec mu bo moral zagotoviti plenjenje in izčrpavanje državljanov.

Bomo volivci ponovno nasedli?”

Ivan Tomše, Brežice

VLADAJOČA POLITIKA UNIČUJE ZASEBNO LASTNINO

Slovenska vladajoča politika vztrajno trdi, da moramo zaupati javnim institucijam in zasebnih institucij ne potrebujemo. To utemeljuje s tem, da edino javne institucije na področju zdravstva, šolstva, kulture, itd., zagotavljajo državljanom dostopnost do storitev in kvaliteto. V to kvaliteto so na primer vključene tudi čakalne dobe v zdravstvu in izkrivljeno znanje o domovini Republiki Sloveniji, ki ga prodaja šolstvo. Ljubezen do domovine in nacionalna zavest nista sprejemljivi za levičarje, ki živijo raje v multikulturni družbi. Družbi atentatov, eksplozij, in skrajno nepredvidljivega policijskega ukrepanja.

Državljani smo bili v nekem bivšem sistemu navajeni čakati na avtomobile, na gorivo, na pralni prašek in druge dobrine. Zakaj ne bi danes čakali še na zdravstvene storitev? Logika čakalnih vrst ali čakalnih dob naj bi bila za zdravstvo nekaj normalnega.

Državno šolstvo uči, da so nas leta 1945 osvobodili partizani. O tiraniji nad lastnim narodom ni v učbenikih nič. Tudi ne o državljanski vojni in o pobojih po koncu druge svetovne vojne. Javno šolstvo je ostalo v nekih časih, ki jih ni več, ni več ene same partije, ki je določala učne vsebine. Domoljubnosti in resnice slovensko »demokratično« šolstvo ne pozna.

Skrajno negativen odnos politike do zasebne lastnine je viden tudi na drugih področjih. Spremenljiva je le zasebna lastnina »tajkunov«, ki so »ritolizci« sistema. Na področju dimnikarstva na primer politika posega »v javnem interesu« v zasebne male kurilne naprave. Določa namesto lastnikov število pregledov in meritev ter določa, kdaj naj bi dimnikar prišel očistiti malo kurilno napravo. Zasebniki so po mnenju politike nesposobneži, nevedneži, da bi sami skrbeli za svojo lastnino.

Vebrov neosocializem bo rešil vse probleme. Odvzel bo vse premoženje lastnikom in spet bomo vsi enaki reveži !!!

IVAN TOMŠE, Brežice

 

Zaplankana slovenska zunanja politika

 

Leto dni je minilo, odkar je Slovenija dobila najpomembnejšega in najbogatejšega zeta, predsednika Združenih držav Amerike Donalda Trumpa. Kaj je slovenska politika naredila, da bi ga pripeljala v deželo, od koder izhaja njegova soproga? Zakaj ga še ni bilo na obisk v Slovenijo?

Amerika ima v Ljubljani svojo ambasado, zato je slovenski zet zelo dobro seznanjen, kaj vsak dan pišejo o njem slovenski mediji in kako se do njega obnaša trenutna vladajoča politika. Vsak dan lahko prebiramo, kaj vse počne narobe predsednik ZDA. Da naj bi bil morda celo neuravnovešen in sploh ni sposoben voditi tako velike države sveta. Slovenska vladajoča politika bi ga že zdavnaj zamenjala, saj ima številne izkušnje z zamenjavami kadrov nasprotne politične opcije. Tudi uspešnih ta politika ne prenese, če pa niso poslušni, potem ni »šanse«, da bi lahko bili takšni ljudje v visoki politiki.

Donald Trump ni kompatibilen z Mirom Cerarjem in njegovim nesposobnežem Karlom Erjavcem. Bolj zaupata Putinu, ki ni slovenski zet, je pa garant, da bivša partijska druščina Kominterne ne bo propadla. Če bi pripeljali predsednika ZDA v Slovenijo, bi se morda lahko pogovarjali o morebitnih vlaganjih ZDA v slovensko gospodarstva, če pa so ljubimo s Putinom, je jasno, da se bodo polnili le žepi njegovih podpornikov.

Na koncu pa ne gre le za morebitne koristi, ki bi jih imela Slovenija od svojega zeta. Bonton veleva, da je vljudnost tista, ki jo je bilo že zdavnaj potrebno izkazati Malanii Trump in njenemu Donaldu. Se še spomnite, kaj so počeli sosedje, ko je bila njihova Slavica prva dama Formule ena?

IVAN TOMŠE, Brežice

Opozorilo: Pisma bralcev Spletni časopis objavlja s soglasjem avtorjev, poslana morajo biti po elektronski pošti. Pisma morajo biti podpisana z imenom in priimkom. Pripisan mora biti polni naslov in telefon za preverjanje. Naslova in telefonske številke spletni časopis ne objavlja. Načeloma, razen pri odpravi povsem tipkarskih napak, časopis v vsebino ne posega. Kot odziv pod teksti načeloma v spletnem časopisu lahko objavite kakršnokoli spodobno mnenje. Pri pismih bralcev v tej rubriki pa ni nujno, da bo objavljeno vse, kar prejmem.

Advertisements

6 thoughts on “So bila množična odpuščanja na Delu nezakonita?

  1. Američani so že dvakrat vojaško rešili Evropo. Leta 1945 so dobršnemu delu Evrope prinesli svobodo (tudi obema poraženima totalitarnima državama) nam in vzhodni Evropi pa malo bolj čudni “zmagovalci” – ponovno nesvobodo.
    Sam imam sorodnike v USA, državljane USA. En čuden medij pa čudnega Žitnika za dopisnika. En čuden evropski narod pa poln antiamerikanizma. Ponosen sem, da je zdaj prva dama Amerike – Slovenka.
    God bless America! America for ever!

    Všeč mi je

  2. Zadnje nedeljsko Zrcalo tedna, v katerem zunanjepolitični komentatorji TVS v elitnem terminu po nedeljskem Dnevniku “mnenjsko” zajamejo dogajanja zadnjega tedna, je bil značilen primer vladajoče in najbrž “od zgoraj” zaukazane “trumpofobije” v slovenskih osrednjih medijih. Ves čas oddaje se je komentatorka ukvarjala zgolj in samo s Trumpom na sto in en način, kar je seveda najlaže, saj so ji vse citate ustrežljivo ponudili že ameriški kolegi in jih je zgolj in samo samovoljno pocitirala v svoj “pesniški” šopek “osata in kopriv”. Za zunanjepolitične novinarje oz. državne uradnike javnega zavoda oziroma državne TVS očitno ne obstaja na tem božjem svetu nič drugega razen predsednika ZDA, ki se, začuda, ni sam postavil na najvišji položaj v tej tradicionalni demokratični državi in svetovni velesili. Kar jih najbrž še posebej moti – in skrbi!

    Všeč mi je

  3. To, kar zganja naša mnenjska mafija (in prava mafija v ozadju), slej ko prej prinese na oblast Trumpa. V tem primeru bomo lahko veseli. Lahko pa pripelje kašnega Adolfa (ali pa za veselje nekaterh – njegovega rdečega dvojčka)

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s