Ustavno sodišče: Vlada vas ne sme manipulirati

V neskladju z ustavo sta zakona o volilni in referendumski kampanji, ker vladi  omogočata, da enako kot drugi organizatorji vodi in financira referendumsko kampanjo. Zakonska ureditev prekomerno posega v pravico glasovanja na referendumu. Vlada ne more biti enaka drugim organizatorjem kampanje, saj jo zaradi njenega ustavnega položaja zavezuje dolžnost, da volivce o predmetu referenduma informira stvarno, celovito in transparentno. Lahko se v referendumskem postopku javno izreče “za” ali “proti” zakonu, vendar mora v svojih informacijah predstavljati tako razloge, ki zakon podpirajo, kot tiste, ki mu nasprotujejo. Samo pri takem ravnanju lahko uporablja proračunska sredstva.

To so med drugim zapisali iz ustavnega sodišča, ko so objavili sodbo o neustavnosti dela zakona o referendumu in ljudski iniciativi, po katerem si je vlada iz proračunskih rezerv lani poleti dodelila 97.000 evrov za referendumsko kampanjo. Denar so si dodelili po popravku referendumske ureditve, ki ga je uzakonila koalicija SD, Zares, Desus in lDS, s katerim so ta neustaven privilegij določili za vlado Boruta Pahorja. Ta pa je s tem denarjem potem financirala tudi smešni spot lepotičke sumljivega slovesa Urške Čepin. Znan je kot “Lex Čepin”.

Zakaj so bili veliki mediji tiho?

Da so si iz vlade lani dodelili 97.000 evrov za kampanjo po “Lex Čepin” in da je to precej sporno, je javnost opozoril Spletni časopis s serijo člankov. O tem je po počitnicah razpravljal celo državni zbor na zahtevo SDS, a so iz koalicije vse pomisleke zavrnili. Veliki mediji pa v glavnem molčali.

Ni pa to bilo edino takšno hudo sporno ravnanje vlade pred referendumom. Med drugim je vlada v kampanje nagnala državna podjetja, ki jim zakon financiranje kampanj prepoveduje, ker bi to bilo očitno koruptivno ravnanje.

Največji tiskani mediji v državi so tudi ob tem molčali, verjetno zaradi ekonomskih interesov njihovih lastnikov, ki so – na Delu denimo Kolektor – pred tem dogajanjem tudi množično menjavali urednike in odpuščali novinarje. Kot v povezanem pismu opozarja v tem valu odpuščena novinarka Dela Maja Megla so bila tudi ta množična odpuščanja in zaposlovanja novih kadrov kot kaže nezakonito ravnanje. Njeno pismo je dostopno tukaj.

Nekdanja predsednica uprave Dela Irma Gubanec, ki je Kolektorju omogočila turbolentna dogajanja z množičnimi odpuščanji in zaposlovanji novih novinarjev, je bila nedavno imenovana za članico uprave Luke Koper. To brez žegna vlade, ker gre za državno podjetje, ni mogoče.

Tudi danes veliki mediji opozarjajo predvsem, kakšna škoda bo, ker zakon o drugem tiru še ne velja, če sodišče morebiti razveljavi celoten referendum. Ne povedo pa, da je to zamudo povzročila vladna koalicija sama z brzopletim ravnanjem pri sprejemanju zakona po nujnem postopku, ki je predviden za vojno ali naravne nesreče in z zlorabo oblasti v postopku pred referendumom.

A največji mediji niso več najbolj vplivni. Zgodbe o vrsti resnih nepravilnostih v kampanji pred referendumom sem javnosti predstavil v Spletnem časopisu po tem, ko sem lani dobil odpoved delovnega razmerja na Delu. Spletni mediji lahko imajo velik vpliv, ko tradicionalni ne opravljajo vloge, ki bi jo morali.

K temu, da se bo slišalo še kaj, lahko prispevate, če podprete delo Spletnega časopisa z oglasi ali prispevki. Pa tudi tako, da o člankih obvestite prijatelje na spletnih omrežjih:

[sociallocker id=10707][/sociallocker]

 

Več lahko najdete v povezanem članku o cenah in poteku kampanj, ki je dostopen tukaj.

Ali bo razveljavljen tudi referendum v celoti?

Neustavnost mora državni zbor odpraviti v letu dni.

Ni pa ustavno sodišče odločalo, ali bi morebiti razveljavilo tudi veljavnost lanskega referenduma o drugem tiru.

O tem bo odločalo vrhovno sodišče v postopku, ki ga je sprožil Vili Kovačič.

V povsem soglasno sprejeti razsodbi so ustavni sodniki o tem presojanju zapisali to:

“Do drugačne ureditve v Zakonu o referendumu in o ljudski iniciativi Vrhovno sodišče v pritožbenem postopku:
a) zavrne pritožbo, če ne ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku oziroma če ugotovi take nepravilnosti, ki niso ali ne bi mogle vplivati na izid glasovanja;
b) ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in odredi novo glasovanje, če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid glasovanja. Po vročitvi odločitve Vrhovnega sodišča Državna volilna komisija v dveh dneh s sklepom določi nov datum glasovanja, pri čemer mora glede na ugotovljeno naravo kršitve upoštevati čas za referendumsko kampanjo;
c) ugodi pritožbi, razveljavi glasovanje in samo ugotovi izid referenduma, če ugotovi nepravilnosti v referendumskem postopku, ki so vplivale ali bi lahko vplivale na izid glasovanja, katerih posledice je mogoče odpraviti z ugotovitvijo drugačnega izida referenduma (4. in 5. točka izreka).”

Kakšna je celotna sodba

Ustavni sodniki so določili še, da se mora sodba Vrhovnega sodišča, ki razveljavlja glasovanje na referendumu ali ugotavlja drugačen izid referenduma, in sklep Državne volilne komisije o določitvi novega datuma glasovanja, objaviti v uradnem listu Republike Slovenije.
Več o ozadju in vlogi Spletnega časopisa, ki je razkril sporno ravnanje vlade in neustavnost ureditve, ki jo je zdaj potrdilo ustavno sodišče, lahko preberete v povezanem članku:

https://spletnicasopis.eu/2017/12/25/drug-tir-vladne-stranpoti-ob-milijardem-poslu-ki-ga-zato-se-ni/

Celotna sodba je takšna:

[pdf-embedder url=”https://peterjancic.files.wordpress.com/2018/01/u-i-191-17.pdf”%5D

 

Brglez: Referendum razpisuje DZ, ne DVK

Iz SMC, ki vodi vlado, so se na odločitev ustavnega sodišča na svoji spletni strani odzvali z daljšim sporočilom, ki ga predstavljam v celo:

 

“Po odločbi Ustavnega sodišča RS, ki je ugotovila ustavna neskladja zakona o referendumu in ljudski iniciativi ter dela zakona o volilni in referendumski kampanji, je pred nami odločitev vrhovnega sodišča glede referendumskega postopka v primeru zakona o drugem tiru, ki jo bomo v SMC spoštovali.

Želimo si, da ”drugi tir ne ostane pokopana zgodba, saj to pomeni, da nas na transportnem zemljevidu ne bo,” je ob odločitvi Ustavnega sodišča RS danes komentiral dogajanje predsednik Vlade RS dr. Miro Cerar. Kot je še dodal, razume, ”da je do odločitve ustavnega sodišča prišlo, je pa nenavadno, da je bil zakon, ki je veljal praktično od začetka osamosvojitve in smo po njem izvedli na desetine referendumov, v tem primeru prvič na preizkusu ustavnosti.”

Odločitev vrhovnega sodišča bomo spoštovali. Opozarjam pa, da je tik pred izvedbo, pridobili smo sredstva, zato ga moramo začeti graditi, da nas sosednje države ne prehitijo. ne sme biti pokopan, če bo, bo pokopana Slovenija, na transportnem zemljevidu nas ne bo. https://twitter.com/sta_novice/status/958669192990949376 

O sami vsebini odločbe ustavnega sodišča se je danes izrekel tudi predsednik Državnega zbora RS, Milan Brglez, ki je poudaril, da je ”vprašanje o popravku referendumske zakonodaje stvar predlagatelja, tj. vlade, ki je v tem mandatu že poskušala popraviti ZRLI, a pri tem žal ni bila uspešna.” Pri tem je dodal, da je zanj osebno problematična 5. točka izreka sodbe, kjer ustavno sodišče pravico državnega zbora za razpis referenduma, ki jo DZ ima skladno z 22. členom ZRLI, prenaša na Državno volilno komisijo. ”To derogacijo pristojnosti DZ bo v prihodnje težko odpraviti in popraviti, bo pa imela tudi posledice na zaupanje v politične institucije”, dodaja dr. Brglez. ”Glede na to, da razpis referenduma ni samo tehnično vprašanje, ampak tudi vsebinsko in politično, menim, da je ustavno sodišče s to odločitvijo naredilo korak predaleč, kar se odraža v izvotlenju pristojnosti državnega zbora, da razpiše referendum,” je še izpostavil. Pri tem pa opozarja, da je odločitev ustavnega sodišča toliko bolj nenavadna, če upoštevamo dejstvo, da ni razveljavilo 22. člen ZRLI.”

Advertisements

5 thoughts on “Ustavno sodišče: Vlada vas ne sme manipulirati

  1. Če se kaj zastopim na delitev oblasti, vlada sploh ni stranka v primeru zakonodajnega referenduma, ampak parlament, kot zakonodajno telo, ki je zakon sprejelo. Vlada, kot izvršno telo, zakon le predlaga v sprejetje.

    Torej bi kvečejmu parlament, ne pa vlada, lahko nastopal kot “branilec” zakona, ki se spodbija na referendumu, pri čemer pa se mi zdi, da je svojo funkcijo razprave in odločanja v primeru že sprejetega zakona enkrat že opravil in ga ne more v istem postopku še enkrat, dokler okoliščine niso bistveno spremenjene (npr. veto Državnega sveta, razveljavitev zakona na US ali na referendumu ipd.). Referendumsko odločanje je poleg tega tudi formalna “nezaupnica” parlamentarnemu odločanju, zato tudi v tem smislu parlament pri tem postopku nima kaj početi.

    Po tej logiki torej niti vlada, niti parlament nista več stranki v referendumskem postopku, ampak le državljani in zainteresirani akterji, torej ljudje in organizacije, na katere se zakon nanaša. Zato se državni organi v referendumski postopek v nobenem delu sploh ne bi smeli kakorkoli vpletati in so ga dolžni le organizirati in plačati, potem pa tiho počakati, kaj bodo državljani odločili in rezultat upoštevati.

    Všeč mi je

  2. Ta vlada in koalicija delata premišljeno s figo v žepu. Če bo ratalo, bo ratalo, če pa ne, bomo obdolžili nasprotnike.
    Ravno tako je s priznanjem Palestine, z zdravstvom in še drugimi zadevami.
    Vladi za državo in ljudi ni mar Sledi izključno svojim interesom. To vlado in to koalicijo je potrebno spravit pred sodišče. Več Vilijev kovačičev, pa bi se to zagotovo zgodilo.
    Treba se bo upreti. na volitvah. Erjavec in njegovi naj zginejo v Rusijo!!!

    Všeč mi je

  3. Več kot zaskrbljujoče je odkritje, da imamo zakon o referendumski ter volilni kampanji v neskladju z veljavno ustavo RS in to ob dejstvu, da imata tako vlada kot državni zbor v strokovno pomoč močni pravni službi ter da je na čelu izvršne oblasti celo profesor ustavnega prava dr. Miro Cerar, ki se rad hvali kot “soustvarjalec” prve slovenske demokratično ustvarjene in sprejete ustave. No, ko bi jo domnevni “soustvarjalec” vsaj zares temeljito poznal ter po svoji vesti in profesionalni etiki tudi dosledno izvajal!

    Ker očitno v naši praksi “vladavine prava” velja načelo, da kadar ni tožnika, ni sodnika, poslej lahko dvomimo tudi v druge dele volilne in referendumske zakonodaje, dokler tudi ta ne bo prišla pod enako tehtno kritično presojo ustavnih sodnikov.

    Več kot ustavno sporno je namreč zbiranje osebnih podatkov na upravnih enotah izvršne veje oblasti, kadar državljani izražamo aktivno podporo določeni referendumski pobudi. S temi osebnimi podatki namreč lahko brezmejno manipulira in jih zlorablja izvršna oblast, proti zakonodajni volji katere je običajno referendumska iniciativa tudi usmerjena. Dostop do osebnih podatkov pa je neoviran tudi političnim strankam, ki imajo trenutnega ministra za javno upravo ter ki imajo v sovjih vrstah načelnike upravnih enot. S to neomejeno dostopnostjo osebnih podatkov aktivnih volivcev (podpisnikov referendumskih pobud) je bržkone resno ogrožena tudi tajnost samih volitev/referendumskih odločitev, s tem pa tudi ustavno varovano svobodno izražanje državljanove volje.

    Ustavno sporen je tudi veljavni sorazmerni volilni sistem, po katerem volimo poslance državnega zbora ter svétnike lokalnih skupnosti. Državljanom oz. volivcem je namreč kršena enakost pred zakonom, saj imajo v nekaterih okoljih štirikrat večjo možnost, da v parlament spravijo “svojega” kandidata, kot v drugih okoljih. Zaradi tega so v državnem zboru neenakomerno in neenakopravno zastopana volilna okolja iz vseh delov države. Ker pa lahko kandidati s stalnim ali začasnim bivališčem v Ljubljani kandidirajo v različnih oz. izvojljivih volilnih okoljih po vsej Sloveniji, prihaja do popolne prevlade (začasnih ali stalnih) prebivalcev Ljubljane, po drugi strani pa do protiustavnega izključevanja oz. diskriminacije volivcev iz večine ostalih slovenskih upravnih enot oz. pokrajin.

    Najbolj sporno pa je, da kandidate na prva mesta svojih kandidatnih list v “izvojljivih” volilnih okoljih postavljajo najožja strankarska vodstva, ki pravzaprav izberejo in vsilijo svoje najbolj zveste člane ali simpatizerje za poslance, medtem ko imajo volivci na terenu možnost zgolj in samo potrditi strankarsko pravzaprav že dokončno izbiro. Zaradi omenjenega hudega in globokega demokratičnega defekta sorazmernega volilnega sistema imamo v parlamentu praktično oblast vladajoče strankokracije in nikakor ljudske demokracije. In v oblasti strankokracije, ki je v resnici vse bolj odtujena od volivcev in resničnih družbenih razmer ter življenjskih okoliščin v RS, se skriva tudi odločilna kal vse skromnejšega zaupanja državljanov v politični sistem, v najvidnejše organe in funkcionarje zakonodajne, izvršne ter sodne veje oblasti v RS ter v ustavno in demokratično močno sporen ter skrajno nepregleden sorazmerni volilni sistem.

    Všeč mi je

  4. Torej, kaj lahko zapišemo? Če so že na začetku take stranpoti, kakšne stranpoti so lahko skrite v celem projektu 2. tir?
    Moje mnenje je, da bi ta projekt morali ustaviti in zamenjati celotno ekipo, od državnega sekretarja do direktorja TDK.
    In končno: a boste našo državo enkrat že pustili pri miru? Roke proč! Za vas je dela na poljih in njivah dovolj!

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s