Imenovanje Katje Božič je zavrnil še celoten državni zbor

Mandatno volilna komisija je prejšnji teden soglasno državnemu zboru predlagala, naj iz Sveta agencije za energijo razreši Tomaža Žagarja. Zapletlo se je pri imenovanju Katje Božič, ki jo je za prevzem položaja, na katerem je bil doslej Žagar, predlagala vlada. Po protestih iz opozicijske SDS, da so bili o akademski karieri Božičeve v tisku objavljeni nenavadni zapisi v povezavi z nekdanjim finančnim ministrom Francom Križaničem (SD), z namigi celo o koruptivnosti ravnanj in da njeno delo v nadzornem svetu NLB med leti 2006 in 2009 preverjajo tudi na preiskovalni komisiji za banke, je komisija o razrešitvi Žagarja in imenovanju Božičeve na predlog Janija Möderndorferja (SMC) glasovala ločeno. Božičevo so zavrnili. Za njo sta glasovala le dva poslanca, proti dvanajst.

Pri štirih sodnikih brez polemik

Na posnetku predsednik sodnega sveta Marko Novak, ki je predstavljal štiri kandidate, ob njem poslanec SDS Franc Breznik in vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko Foto: DZ/Borut Peršolja

Žagarja so danes poslanci na seji državnega zbora razrešili. Po tem pa je za imenovanje kandidatko vlade Božičevo na njegovo mesto glasovalo le deset, proti imenovanju pa 36 poslancev. Za je bilo šest poslancev Desusa (od 11) in štirje iz SMC (od 35). Proti je bilo 17 poslancev SMC, 14 iz SDS (od 19), dva iz Desusa, dva nepovezana in manjšinec. Iz SD (5), Levice (5) in NSi (6) so se vsi vzdržali ali manjkali.

Božičevo so poslanci s tem zavrnili. Vlada bo morala poiskati novega ustreznejšega kandidata.

Pred poslanci so danes tudi štirje sodniki, ki jih je brez večjih zapletov predlagala mandatno volilna komisija: Betko Šimc, Edvarda Ermenca, Katjo Rojko in Katarino Rajgelj.

Praviloma predloge mandatno volilne komisije, če pri potrjevanju v mandatno volilni komisiji ni polemik, poslanci gladko potrdijo. Polemik ni bilo. Vsi štirje kandidati so bili predlagani brez glasu proti.

Za okrožno sodnico v Novem mestu so poslanci potrdili Betko Šimc, za višjega sodnika na zunanjem oddelku upravnega sodišča v Celju Edvarda Ermenca, za okrožno sodnico na delovnem sodišču v Mariboru Katjo Rojko in za okrožno sodnico na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani Katarino Rajgelj.

 

 

Foto: DZ/Borut Peršolja

Na posnetku levo je predsednik mandatno volilne komisije Mitja Horvat (SMC) med odločanjem o novih sodnikih.

Advertisements

2 thoughts on “Imenovanje Katje Božič je zavrnil še celoten državni zbor

  1. Dve težvi nastopata pri imenovanju sodnikov, pardon: sodnic.
    Sodnikov je po statističnih podatkih preveč. Njihovo število bo potrebno zmanjšati. Z novmii in novii imenovanji tega cilja nikoli ne bomo dosegli.
    Duga še večja težava pa je feminiziranje sodniške službe.
    Danes v Sloveniji prevladujejo sodnice. Kakšno razmeje je, ne vem, ocenjujem pa, da je že skoraj 2/3 sodnic.To zanesljivo ni zdravo in niti normalno.
    Borci za enakopravnost se lahko še tako trudijo, pa ne bodo mogli nikoli izenačiti enakopravnosti z enakovrednostjo.
    Mnogo več žensk doseže izobrazbeno stopnji s “piflanjem”, manj pa z razumskim razmišljanjem, kot moški.
    Takšna je pač narava in naravi se ne da upirati.
    Razsojanje je razumsko dejanje.
    Posledica feminizacije sodstva je predvsem črkobralstvo, to je pojav, pri katerem vestno sodstvo pred vsem bere zakone, ne zna pa jih interpretirati. Posledice tega so počasnost, neodločnost in nerazumnost.
    Najlepše nam učinovitost sodstva kažjo padle sodbe ne evropskih sodiščih, kjer le manjši del pritožb, sodišča presodijo v korist slovenskih sodišč oziroma sodbe slovenskih sodišč potrijo.
    S feminizacijo praktično še pogabljamo neučinkovitost in zaneljivo tudi nepravičnost slovenskih sodišč.
    Spolna enakoperavnost ja, ne pa enkovrednost.
    Ali si predstavljate uspešnost rokometne reprezentace, če bi jo v glavnem sestavjale ženske? Te bi bile enakopravno zastopane,zanesljivo pa ne bi bile enakovrdne.
    Če bi se lotili testiranja moških in žensk, bi prav gotovo dokazali razlike. Te bi se pri določenem številu ustalile in razlike med moškimi in ženskami bi bile očitne.
    Testov, ki so preprosti nihče ni opravil, zato lahko le z veliko zanesljivo sklepamo, da je tako.
    So področja, kjer so ženske mnogo boljše od moških, so pa področja, kjer so moški mnogo boljši od žensk.
    Kar se sojenja tiče, so moški zanesljivo v prednosti, vendar tega nihče ne upošteva. Feminizacija se nadaljuje in postaja resen problem sodstva, sodstvo pa resen problem družbe.

    Všeč mi je

  2. Lahko le potrdim, da se na fakultetah ne išče logičnega razmišljanja, sklepanja in logične interpretacije ter argumentacije (vsaj v času mojega študija se ni). Posledice ocenjevanja na podlagi piflanja so pa jasne kot beli dan!

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s