Se s priznavanjem Palestine umikamo iz Zahoda?

O priznanju Palestino bo državni zbor odločal februarja, je ta teden odločila večina predstavnikov strank na kolegiju predsednika državnega zbora Milana Brgleza (SMC). Proti je bil le Jože Tanko (SDS). Vodje poslanske skupine SDS Tanko je predlagal, da bi točko umaknili iz dnevnega reda, a je bil za le Tanko sam. Pred tem je bil dve leti položaj obrnjen: osamljena je bila Levica Luke Meseca, ki so se ji občasno pri zahtevi, da bi priznanje Palestine vrnili na dnevni red, pridružili poslanci majhnih SD Dejana Židana in NSi Ljudmile Novak. Preobrat je nastal, ko sta konec lanskega leta priznanje podprl vladni SMC in Desus, ki združujeta večino poslancev.

Vlada predlagala priznanje, a predloga še ni

Ameriški predsednik (posnetek je iz uradne strani) Donald Trump je z odločitvijo, da prizna Jeruzalem za glavno mesto Izraela in z napovedjo selitve njihove ambasade spodbudil turbulence v slovenski politiki.

Čez dva tedna, v sredo 31. januarja, je predsednik odbora za zunanjo politiko Jožef Horvat (NSi) poslance povabil na razpravo odbora o Palestini, ki je nujna, da bi državni zbor februarja lahko odločal. Priznanje Palestine ne bo brez tveganj: Palestine z izjemo Švedske doslej ni priznala nobena večja in resna država Zahodne Evrope. Priznanje, če se zanj država odloči sama, bo najbrž povzročilo poslabšanje odnosov z Izraelom in ZDA. Priznavanje Palestine (in zaostrovanje odnosov z ZDA) je večinoma simpatično skrajni politični levici. Palestino so že konec 80 let priznale številne države iz vzhodnega (socialističnega) bloka, arabske in neuvrščene države… Tudi Jugoslavija. V zadnjih letih pa je ob Švedski najbolj odmevalo priznanje Vatikana.

Vlada je konec decembra nadaljevala razpravo, ali priznati Palestino, ki jo je prekinila julija 2015, in sporočila, da bo parlamentu predlagala nadaljevanje postopka priznanja države Palestine kot neodvisne in suverene države. Možno je, da je bil preobrat tudi posledica priprav na volitve in spopada za volivce levice. A v resnici vlada še ni predlagala priznanja. Med gradivi v parlamentu predloga ni opaziti. Da predlog vlade manjka, je včeraj v pravnem mnenju opozorila tudi vodja zakonodajno pravne službe DZ Nataša Voršič. Mnenje je pripravila  pred sejo odbora, ki jo je sklical Horvat o predlogu Združene levici o priznanju Palestine. Levica poskuša priznanje na dnevni red parlamenta spraviti že več let. Poslanci Levice se zavzemajo tudi za izstop iz Nata. Skrajne leve stranke so tudi na ravni Evrope glasni zagovornik priznanja Palestine. Slišati je opozorila, da je priznanje v interesu Rusije, njeni interesi pa so pogosto nasprotni interesom ZDA in Evrope.

Voršičeva je priznavanju Palestine na predlog Levice  zapisala:

“Doslej je postopek priznanja držav potekal v skladu z zakonom o zunanjih zadevah, ki določa, da lahko vlada, na predlog ministrstva za zunanje zadeve, predlaga državnemu zboru, da se opredeli do določenega zunanjepolitičnega vprašanja. Takšno pravno podlago so vsebovali tudi dosedanji sklepi o priznanju držav, ki jih je sprejel državni zbor na predlog vlade.”

Iz vlade je neuradno slišati, da bi do seje odbora čez dva tedna vladni predlog tja že lahko dopotoval.

Erjavec in ministri EU z Abasom

Je pa vlada decembra naložila zunanjemu ministru Karlu Erjavcu, da do seje odbora na srečanjih z zunanjimi ministri k usklajenemu delovanju povabi države članice EU, ki še niso priznale Palestine ter pojasni razloge in potek procesa priznanja tudi visokemu predstavniku Izraela. Povabiti bo Erjavec moral (z izjemo Švedske in Vatikana in vzhodnih držav, ki so Palestino priznale še v času socializma) kar vse države Evropske unije. Ali bi Palestino priznali, lahko odgovorite v anketi:

[poll id=”24″]

Z zunanjega ministrstva je slišati, da bo prihodnji teden Erjavec na Svetu EU za zunanje zadeve, kjer bo tudi delovno kosilo s predsednikom Palestine Mahmudom Abasom, ki politično sodi k zmerni stranki Fatah.  Podobno srečanje z izraelskim premierom Benjamin Netanyahujem je že bilo. Po srečanju na ravni EU bo morebiti bolj jasno, ali bi Palestino v prihodnjih mesecih lahko priznal še kakšna pomembna Evropska država ali pa bomo sami.

Kakšne posebne koristi ali velikega premika zaradi slovenskega priznanja v konfliktih med Izraelom in sosednjimi arabskimi državami ni pričakovati.

[sociallocker id=10707][/sociallocker]V anketi spletnega portala, ko sem v članku  “OBRAT V LEVO: CERAR NA NOŽ Z IZRAELOM IN ZDA” dileme podrobno že predstavil, je bila velikanska večina bralcev Spletnega časopisa proti soliranju države s priznavanjem Palestine.

Grafično je bil rezultat takšen:

Tudi o dilemah v tej anketi lahko še glasujete:

[poll id=”22″]

Mnenje zakonodajno pravne službe, ki ga je podpisala Nataša Voršič, je takšno:

[pdf-embedder url=”https://peterjancic.files.wordpress.com/2018/01/8b0297e9db438b6ba843.pdf”%5D

 

Advertisements

4 thoughts on “Se s priznavanjem Palestine umikamo iz Zahoda?

  1. Palestincev ni. So samo Arabci, ki živijo na območju, ki ga nekateri imenujejo Palestina.
    Morebitno slovensko priznanje Palestine ne bo spremenilo ničesar. Absolutno ničesar. Niti kar se tiče Slovenije in njenih odnosov s komerkoli, niti kar se tiče BV.
    V trenutni situaciji na BV Palestina ne igra nobene vloge. Trenutna fronta tam je Turčija/Iran/Katar – Izrael/Saudova Arabija/Egipt (+ nekaj satelitov na vsaki strani). ZDA izrazito podpirajo drugo skupino, Rusija pa ima pivot na obeh straneh, ker želi na BV prevzeti primat od ZDA, kar ji tudi zelo dobro uspeva.
    Priznanje ali nepriznanje Palestine je za Slovenijo (in Evropo) povsem obrobnega pomena in le poskuša preusmeriti pozornost s prave naloge, ki je pred nami. To je presekati tok kapitala, ki povzroča priseljevanje milijonov muslimanskih migrantov iz Afrike, Bližnjega in Srednjega vzhoda z namenom libanonizacije in destabilizacije Evrope.

    Všeč mi je

  2. Slovenska vladajoča politika rine z glavo skozi zid.
    Ne upošteva več temeljev države, ki so bili postavljeni z referendumom, na katerem se je velika, velika večina državjanov odločila, da želi živeti v samostojni in demokratični evropski državi. Še dva referenduma po osamosvojitvi sta potrdila, da želimo živeti pod varnostnim ščitom zveze NATO, ki brani svobodo in demokracijo in referendumom na katerem smo se odločili, da želimo biti del Evrope kot člani EU.
    Slovenija s samostojnstjo, z vstopom v NATO in EU, ni postala demokratična država. Pričakovanja so bila velika, vendar ne NATO ne EU nista porok za demokratizacijo.
    Ti dve asociaciji sta demokratični, Sloveija pa ni, zato je Slovenija nekompatibilna in ima nenehne težave.
    Kjerkoli se pojavi na evrospki sceni predstavlja eksota, ki se ne more vklopiti v evropsko normalnost.
    Slovenska politika, pred vsem pa državljani ne razumejo demokacie.
    Demokracija dovoljuje marsikaj, tudi ekstreme, če le niso uperjeni proti nasprotnikom tako, da jim strežejo po živjenju, ali jim grobo kratijo človekove pravice.
    Ker Slovenija in njeni državljani še niso prestopili praga demokracije, jim je lahko demokracijo zamejiti in jih prepričevati, kaj je demokratično in kaj ni.
    Podobno kot v komunizmu, kjer je bila legalna le ena partija in to komunistična partija, ki so jo vodili komunisti in le ti so lahko politično delovali in le ti so lahko vodili državo, so seveda le komunisti imeli vedno prav. Karkoli so počeli je bilo edino pravilno in edino komunisti so lahko vodili državo in ves državni aparat. Vse kar je bilo v državi pomembnega je bilo državno in le komunisti so imeli pravico ravnati z državo in držvnimi zadevami.
    Od osamosvojitve do danes se pogled na vodenje države ni spremenil. Še huje, poglablja se. Seveda danes ne vodi in obvladuje države komunistična pratija, obvladujejo pa jo potomci komunistov, ki očitno dobivajo mlade in še bolj zagrete, kot so bil že nekoliko utrujeni revolucionarji.
    V demokraciji se vedno najde skupina ljudi, ki je proti nečemu. Zlati rudnik! Ja nekdo se najde , ki je proti! Eektrifikacija! Je skupina, ki je proti. Pa ceplejenje proti nalezljivim boleznim! Se nejdejo nasprotniki.
    Torej demokracija dopuča nasprotovanja, skrbi pa zato, da vedno prevlada razum in koristni ukrepi.
    V kolikor vladajoča politika ne uspe dobro voditi države, jo volivci zamenjajo. Delno sami ugotavljajo, kaj je narobe, delno pa jih na to opozarjajo neodvisni mediji. Tudi šolski sistem je prilagojen temu, da državljani mislijo s svojo glavo. Nihče jim sistematično ne pere možganov. Če se pustijo naplahtati , je to nihova želja , nihova lastna odločitev.
    Nihče recimo v Nemčiji ne vzgaja sostematično ultralevičarje, če pa kdo to želi biti, pa je lahko. V Sloveniji pa recimo šolski sistem sistematično izobražuje levičarje, celo uradno vzgaja utralevico in profesorje posebaj izdatno nagrajuje, kar pa je seveda zelo daleč od demokracije. Lahko bi država to počela, vendar bi morala poskrbeti, da s podobno vehmenco vzgaja tudi nasprotnke. Tega pa ne počne in s pomočjo medijev in šolskega sistenm, naprotnike zatira in jih proglaša za retardirance.
    Toliko o Slovenski demokraciji.
    Kaj pa ima to skupnega z NATOm? Mnogo.
    V koilkor bi imeli v Sloveniji demokracijo, bi imeli tudi nasptotnike NATA, amak bi imeli tudi zagovornike. Tudi med novinarji, tudi med mediji, ki bi zagovarjali NATO Recimo RTV SLO, ali POP TV. Pa se to ne bo zgodilo, saj ta dva medija nista demokratična. V njih NATO nima prostora, če pa ga ima, je to teroristična organizacija, ki uganja terorizem, namesto demokracije.
    Zato mora Slovenija počasi NATO zapustiti in se predati svobodi in demokarciji, kakršno so uspostavili neuvrščeni s tovaršem Titom na čelu. Nad 50 diktatorjev je blo njegovih najožjih političnih somišljenikov, ki so uganjali neverjeten teror v svojih državah. Nasledniki pa niso nič boljši. In k tem se mora Sloveija pridružiti ter zapustiti NATO. Naloga niti ni pretežka, saj je novinarski korpus RTV SLO dovolj sposoben, da bo v to prepričal državljane in jih ponovno poslal na eferednum na katerem bo Slovenija odločila o tem, da zapusti NATO. Zuanji minister s svojimi sodelavci komaj čaka, da se bo to zgodilo. V Evropi bo prav gotovo postal največji junak, borec za demokracijo. Slovenski volivci pa mu bodo zagotovili vsaj še pet mandatov.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s