Pahor: Tik pred smrtjo mislimo o ljubezni

Podpis prisege predsednika Boruta Pahorja Foto: DZ/Barbara Žejavac

“Končujem z ugotovitvijo, ki mi ne da miru odkar sem jo prvič slišal. Neka znana romantična drama se začne z ugotovitvijo, da ljudje tik pred smrtjo, naj bo naravne ali nasilne narave, mislimo na sporočila ljubezni, nikoli in nikakor na sporočila sovraštva.  Povedano drugače, v stiski s časom pred nečim hudim, pred nečim dokončnim, morda pred zadnjim slovesom, ne izgubljamo moči za sovraštvo, temveč za izraze ljubeznivosti in celo ljubezni.  V tem smislu se lahko vsi skupaj vprašamo, ali je res potrebno čakati na konec življenja ali konec sveta, zato da bi prepoznali potrebo po prijaznosti in ljubezni. Izogibajmo se torej vsemu sovražnemu, dajmo prednost sodelovanju, strpnosti, dobroti in ljubezni.  Sprejmite, prosim, (…) moje najbolj iskrene čestitke ob državnem prazniku. Od srca vam privoščim, da se imate v času božičnih praznikov lepo v krogu ljudi, ki se imate radi. Eno dobro misel pošljite tudi tistim, ki so sami in osamljeni,”

To je Borut Pahor povedal v govoru po prisegi za predsednika republike na slavnostni seji državnega zbora.

Drugi mandat v drugem krogu

Za predsednika še za pet let je bil Borut Pahor izvoljen 12. novembra v drugem krogu volitev. Rezultat je bil takšen:

Glasovalo je 721.894 volivcev, upravičencev je bilo 1.713.473, udeležba je bila 42,13 odstotna. Prisega predsednika je potekala četrt stoletja po tem, ko je nastal državni zbor.

Plakete Bučarju, Toplaku, Bizjaku in Zupančiču

Predsedniki zbora združenega dela Jože Zupančič. zbora občin Ivan Bizjak in družbenopolitičnega zbora Ludvik Toplak Foto: DZ/Barbara Žejavac

Ob obletnici so pred Pahorjevo prisego zahvalne plakete dobili nekdanji predsednik skupščine in šefi vseh treh zborov, ki so pred nastankom državnega zbora izpeljali osamosvojitev, odpravili socialistično ureditev in povsem preuredili politični sistem. K velikim spremembam je sodila tudi ustanovitev državnega zbora (namesto trodomne skupščine), normalne vlade (namesto izvršnega sveta) in predsednika republike (namesto predsedstva).

Plaketo je posthumno dobil predsednik skupščine France Bučar in predsedniki družbenopolitičnega zbora Ludvik Toplak, zbora občin Ivan Bizjak in zbora združenega dela Jože Zupančič.

Spominsko plaketo pa tudi prvi predsednik državnega zbora Herman Rigelnik, ki je sicer še pred koncem mandata odstopil.

Posnetek pred začetkom slavnostne seje. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Advertisements

2 thoughts on “Pahor: Tik pred smrtjo mislimo o ljubezni

  1. Kdo pa je lahko še ponsen na takšno državo, kjer se v denevu, ko si elita prvovrstnih državljanov prireja proslavo, nekaj ur pred tem pa sodišče, ki je derivat te pokvarjene elite, nedolžnemu dr. Noviču izreče eno nastrožjih kazni v samostojni Sloveniji.
    Dogodka povezuje isti dan v katerem se je to zgodilo. Kako naj človek praznuje, kako naj bo ponosen na takšno državo, ki ima takšno pravosodje?
    Pa ne le pravosodje, tudi predsednik, ki je malo pred ogabno proslavo prisegel ni niti za las boljši.
    Celo povezan je in to kar tesno s škandalozno sodbo.
    Kolikor smo bili obveščeni, je taga predsednika, ki ga niti imenovati nočem, saj se mi to upira, obiskala soproga zaprtega in včeraj pravnomočno obsojebega.
    Obiskala ga je kot zadnje upanje v tej skorumpirani državi, da bo prišla resnca na dan in da bo dr. Novič spuščen na prostost.
    Prav gotovo je soproga imela mnogo več informacij o procesu in je lahko tega povzpetnega zlatosuta obvstila podrobno o procesu, o dokazih o indicih in celo o stanju v Kemijskem inštitutu, saj je, kolikor smo bili obveščeni, tudi sama delala, ali je celo še zaposljena v njem.
    Tisto, kar ve javnost o procesu in o dokazih, na osnovi katerih je sodišče izreklo tako drastično sodbo, je škandalozno. Kaže na montiranost procesa, kaže na zlizanost sodnikov in tožilcev z mafijo, ki obvladuje Kemijski inštitut.
    Vse to je zalatousto one zvedelo iz ust prizadete gospe. Podobno se je lahko poučil o svinajriji, ki se dogaja pred očmi najširše publike, saj o tem poročajo skoraj vsi mediji. Res je, da eni tako, drugi pa drugače, zato je pojasnilo prizadete soproge obsojenega dr. Noviča še toliko bol pozornosti vredno. Kaj je gspoa povedal sicer ni znano, prav gotovo pa je morala biti izpoved ganljiva. A karierista to ni ganilo. On skrbi sa sebe, za svoj “ugled” in prvovtrstni položaj, ki mu omogoča leporečje in narcisoidno obnašanje od katerega pa tisti, ki so ga volili in vsi ostali nimajo popolnma nič. Je puhla repa, napihnjena in lepa na izgled, v bistvu pa polonma nekoristna.
    Tako kot to zana, prvovrstni premetenec, bi se ob zastavljenem vprašanju, zakaj ni reagral izgovarjal, da mu pač zakoni ne dovoljujejo, storiti kaj v prid obsojenemu.
    A res?
    Ali nima to gobezdalo možnost vsak hpi sklicati tiskovno konferenco. Prav gotovo bi se na konferenci trlo novinarjev in v kolikor bi ta zdrizasti tip imel kaj morale, bi opozoril na nečednosti, ki spremljajo ta proces.
    Ali nima predsednik države pravice javnosti sporočiti, da je popolnoma nesprejemljivo, da je nekdo v priporu več kot to dopučajo zakoni? Ali nima pravice te, ki tako flagrantno kršijo človekove pravice , pozvati, da zapustijo službo, ki jo tako nevestno oravljajo? Ali nima ta, ki se ima za moralno avtoriteto, pozvati vse, ki so nelicencirani inštituciji poverili izedelavo “kronskega dokaza” po katerm je dr. Novoč drastično obsojen, da dokaze opustijo in da se oprejo na dokaze, ki so jih podali priznani tuji inštituti? Še več je tega, kar je spremljalo proces in kar bi bilo potrebno javno grajati. Če bi to grajo opravil povzpetnik in zalstusti narcis, bi morda zaleglo. Morda bi dr. Novič lahko praznoval Božični večer v krogu svojih domačih? Tako pa je zlatoust poskrbel le zase, ko se je v Državnem zboru šopiril in s praznimi besedami brez vrednosti, trosil neumnosti, tako kot to počne že ves čas od kar je politik.
    Zato je njegova inavguracija in proslava, ki je sledila prvovrstna šarada, ki samo kaže, kakod daleč je Slovenija zbredla in je le ugrabljena dežela, ki ji vladajo povzpetniki in mafija. In vsaj uradno temu sranju načeljuje povzpetnik, ki ga bomo morali prenašati še vsaj pet let.
    Tako je Borut in čisto nič drugače. Pogej se v moj šepegel. Takše si!

    Všeč mi je

  2. Dragi bratje in sestre v narodu, predragi Slovenci !
    Danes je na našem nekoliko svobodnem nebu sonce, ki nas prijetno pogreje v teh mrzlih dneh.
    Ni snega, pa vendar nam toplota prija.
    Danes je tudi Božič ali dan pričakovanja prihajajoče noči, ko se bo ponovno, kot celih 2000 let, rodil naš odrešenik Jezus. Ne recite mi, to pravljico smo neštetokrat slišali. Res je, slišali in videli smo jo takoj, ko smo pokukali na ta svet in nas bo spremljala do poslednega dne. O Jezusu iz Nazareta ne bom razglabljal ali poiskušal dokazovati o njevem resničnem obstoju ali samo o neki dogmi ali lepše pravljici.
    Ves zahodni oziroma krščanski svet temelji na krščanstvu in v nenehnen duhovnem in tehnološkem razvoju. Američani in Rusi so prečesali vso zemljino oblo in bližnje vesolje, pa še vedno verjamejo v Križanega božjega sina. Res je, da eni pripadaja krtščanski veri, drugi pa pravoslavni. Oboji, levi in desni pa vendar častijo enega boga en enega njegovega sina.
    Uh, kašna zabloda, se boste mnogi hudovali nad menoj. Pa vendar bom nadaljeval.
    Kristjani in pravoslani častimo sveto trojico. Ateisti častijo samo trenutno življenje in po smrti pričakujejo neskončni nič od nič. Ta tretji, komunisti pa častijo in se zaklinjajo zemeljski trojici- Marxu, Engelsu in Leninu. Povsem razumljivo je, da boga še ni nobeden vernik videl ali slišal v materialni podobi, dočim Mars, Engels in Lenin so bili živeči zemljani in njih dela še danes najte morda v muzejih in premnogih knjižnicah. Torej, komunisti ste imeli in še vedno imate materialni dokaz o obstoju komunistične Trojice.
    Bog je večen, komunistična trojica pa je bila umrljiva in je ni več Ostala je samo dvomljiva zgodovina.
    Bodi dovolj z vero v eno ali drugo ali nevero.
    Danes je dan pred nočjo, v kateri bomo doživeli ponovno rojstvo našega odrešenika. Naj bo ta noč tudi rojstvo odrešenika, ki bo odrešil ubogi, tako ali drugače ponižani, slovenski narod. Nocoj ob polnočnoči sklenimo, da bomo odprli svoje zaslepljene oči in odprli prestrašena ušesa in začeli spoznavati svojega odrešenika. Sklenimo, da ne bomo samo ostali pri lepih željah do svojih najbližnjih in do prijateteljev, ampak sklenimo, da bomo tudi za vse te nekaj storili.
    Kaj pa lahko storimo za svojo ljubljene, prijatelje, sosede. Če jim zaželimo zdravje in srečo v prihajajočem letu in polno mizo pijač in jedač za božično noč, ne bomo storili dovilj. Največ bomo storili zase in za svoje najbližje in prijatelje, če se bomo podali na prihajajoče volitve in volili tiste, ko nas imajo vse Slovence radi, ki imajo radi Slovenijo in bodo nekaj naredili iz srca in ne zaradi zaslužka in družbenega položaja.
    Ljubi Slovenci, naj vam bo nocoj lepo, pozabite na vse zamere do prijateljev in sosedov. Razveselimo se, saj imamo ponovno možnost, da nam bo odrešenik pomagal. Pustimo mu torej, naj se ponovno naseli v naša srca in nas navda z upanjem v boljše življenje.
    Naj živi Slovenija, naj živi slovenski narod in bog nas naj blagoslovi.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s