V tujini priznane in prezrte slovenske pravne avtoritete

Pravniki imajo v Sloveniji veliko vpliva in oblasti. Vodijo vse pravosodne institucije. Pravnik Miro Cerar pa je tudi šef izvršne oblast in največje stranke v parlamentu. Mediji objavljajo različne meritve o vplivu in pomenu pravnikov. Na portalu ius-info vsako leto izvedejo celo glasovanje, kdo so najvplivnejši pravniki. Prejšnji mesec so za letos razglasili takšno deseterico : Matej Avbelj, Miro Cerar, Klemen Jaklič, Franci Matoz, Vlasta Nussdorfer, Marko Pavliha, Vasilka Sancin, Lucija Šikovec Ušaj, Andraž Teršek in Boštjan M. Zupančič.

Kdo je avtoriteta za tujino

A javna popularnost, ko gre za znanje in strokovnost, ni vse. Spletni časopis ob pomoči pravnikov, ki so opravili trdo delo zbiranja in analiziranja podatkov, predstavlja lestvico, kateri slovenski pravni strokovnjaki so najbolj priznani v tujini in katerih tam niso opazili. Mednarodno odmevnost smo ocenili tako, da smo prešteli citate tujih avtorjev, ki so citirali slovenske pravne strokovnjake. Vključeni so vsi doktorji znanosti, ki so na spletnih straneh vseh treh slovenskih pravnih fakultet navedeni kot zaposleni ali upokojeni profesorji ali kot sodelavci fakultet, dodali smo tudi druge doktorje pravnih znanosti, ki delajo kot sodniki ali pri drugih fakultetah ali organih. Podatki so zajeti za zadnja desetletja. Seznam vsekakor ni popoln. Od prve objave je bil tudi že nekajkrat popravljen. Nazadnje čez novoletne praznike tudi povsem na vrhu, kjer je bilo dodanih več odličnih slovenskih pravnikov, ki so doktorirali in predavajo po svetu.

Prvih 32 v tujini najbolj priznanih pravnih avtoritet se po citiranosti le v manjšem delu pokriva z desetimi najbolj popularnimi pravniki.  Spisek 32 vrhunskih je takšen:

Ker smo preverjali le mednarodno odmevnost in mednarodno priznanje pravnih strokovnjakov, smo pri pravnih strokovnjakih na seznamu upoštevali le citate tujih avtorjev. Podatke smo prevzeli z baze Google Učenjak (Google Scholar), ki pa ni nujno popoln in obstaja možnost, da kakšen citat manjka. Če je soavtorjev citirajočega dela več in je nekdo med njimi slovenski soavtor, tak citat ni vključen v seznam, saj smo šteli le povsem tuje citate.

Največkrat citiran Mencinger, a ne kot pravnik

Tabela kaže število citatov 30 vrhunskih pravnikov po pravnih fakultetah, ki si jih pripisujejo (in delež), kar kaže mednarodno prodornost posameznih šol

 

Za vodilne slovenske pravne strokovnjake, ki so prikazani, je preverjeno tudi, kolikokrat so njihova dela citirana v bazah priznanih revij Web of Science in Scopus. Upoštevani so le čisti citati, kar pomeni, da niso upoštevani avtocitati, kjer avtor citira sam sebe. Število Wos in Scopus citatov je povzeto z baze Sicris, kjer ni bilo mogoče ločiti tujih od domačih citatov, zato lahko število vsebuje tudi domače citate.

Na seznamu so le doktorji znanosti. Med pravniki, ki niso doktorji in so v tujini citirani, je na primer pravosodni minister Goran Klemenčič, ki ima okoli 60 citatov v bazi podatkov Google Učenjak. Med zaposlenimi in bivšimi zaposlenimi na Pravni fakulteti v Ljubljani je v tujini največkrat citiran Jože Mencinger s približno 750 citati v Google Učenjak in 153 citati v bazah Scopus in Web of Science (WoS). A njegova dela so s področja ekonomije, in ne s področja prava, zato v objavljeni spisek pravnih avtoritet ni vključen. Na začetku je bil na lestvico pri vrhu pomotoma vključen tudi Marko Simoneti iz pravne fakultete v Ljubljani z okoli 250 citati,  ki pa je podobno ekonomist in objavlja na tem področju.

V drugi vrsti Petrič, Rupel, Ribičič, Jaklič…

Podatki so iz baz vzeti na dan 15. novembra 2017. Številni pravniki, ki so doktorirali in predavajo na tujih univerzah, so bili dodani pozneje. Pravne strokovnjake smo razdelili v štiri skupine. V prvi so tisti, ki so mednarodno zelo priznani in tuji avtorji njihova dela pogosto uporabljajo. V tej skupini so slovenski avtorji z več kot 40 tujimi citati v bazi Google Učenjak in teh 32 v svetu najbolj priznanih slovenskih pravnih strokovnjakov je prikazano v preglednici na začetku članka.

V drugi skupini so avtorji, ki imajo v tuji literaturi med 21 in 40 citatov. V tej skupini so: Ciril Ribičič, Marijan Pavčnik, Samo Bardutzky (vsi PF v Ljubljani), Ernest Petrič, Dimitrij Rupel, Matjaž Nahtigal, Andrej Anžič, Bojan Grum (vsi Evropska PF), Silvan Devetak (PF v Mariboru), Polonca Kovač, Alenka Kuhelj, Iztok Rakar (Fakulteta za upravo), Mitja Kovač (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), Klemen Jaklič (ustavni sodnik),  Damjan Kukovec (Harvard) in Urška Šadl (pravna fakulteta Copenhagen).

V tretji skupini so avtorji z enim do 20 citatov. To so Lojze Ude, Vasilka Sancin, Dragan Petrovec, Saša Zagorc, Matjaž Ambrož, Aleš Galič, Vid Jakulin, Damjan Možina, Barbara Novak, Grega Strban, Katja Štugman Stubbs, Viktorija Žnidaršič Skubic, Katja Filipčič, Primož Gorkič, Jerca Kramberger Škerl, Meta Ahtik, Zvonko Fišer, Borut Bohte, Anjuta Bubnov Škoberne, Franc Grad, Albin Igličar, Polonca Končar, Janez Kranjc, Mirjam Škrk, Lovro Šturm, Igor Kaučič, Aleš Novak, Dragica Wedam Lukić (vsi PF v Ljubljani), Aljoša Dežman, Miha Šepec (oba PF v Mariboru in Evropska PF), Jorg Sladič, Marko Bošnjak, Anže Erbežnik, Marko Novak, Tomaž Čas, Boštjan Ferk (vsi Evropska PF), Rajko Knez, Marijan Kocbek, Vesna Kranjc, Martina Repas, Vesna Rijavec, Bojan Škof, Matjaž Tratnik, Aleš Ferčič, Borut Holcman, Tomaž Keresteš, Suzana Kraljić, Saša Prelič, Renato Vrenčur, Tjaša Ivanc, Šime Ivanjko, Ludvik Toplak, Božo Grafenauer (vsi PF v Mariboru), Rudi Kocjančič, Mirko Pečarič, Zvone Vodovnik, Gregor Virant, Tina Sever (vsi Fakulteta za upravo), Jaka Cepec (Ekonomska fakulteta v Ljubljani), Anton Perenič, Benjamin Flander, Bojan Tičar (vsi Fakulteta za varnostne vede UM), Elizabeta Zirnstein (Fakulteta za management UP), Saša Zupan (FIS Novo Mesto), Franci Avsec (FUP Novo Mesto), Katarina Krapež (Fakulteta za management UP), Marko Ilešič (sodnik Sodišča EU), Marko Bošnjak (sodnik ESČP), Sebastian Nerad (Ustavno sodišče), Rok Čeferin, Nataša Pirc Musar, Jorg Sladič, Andrej Kristan (vsi odvetniki), Miša Zgonec-Rožej (Chatham House), Dominika Švarc Pipan (svetovalka), Miha Pogačnik (svetovalec), Andraž Zidar in Mateja Steinbrűck Platiše (Max Planck Institut).

Zidar, ki je pooblaščeni visoki predstavnik RS za nasledstvo ter pravni svetovalec v kabinetu zunanjega ministra, je bil najprej v analizi in članku izpuščen. Po opozorilu, da ima kar nekaj citatov, je na spisek uvrščen tudi ta pravnik, ki je doktoriral na Univerzi v Ženevi.

Pravniki, ki jih na tujem ni bilo opaziti

Pri zadnji skupini, torej pri pravnikih povsem brez citatov v tujini, so še posebej mogoče napake in je možno, da ima kdo od omenjenih le kakšen citat. V bazi Google Učenjak žal občasno kakšen citat izpade in citatov, ki jih v bazi ob pregledu ni bilo, nismo mogli zajeti. V primeru, da opazite napako, prosimo, da pošljete posnetek ekrana z baze v Google Učenjak, ki dokazuje citat, ki ga nismo zajeli. Če podatek posredujete še na naslov spletnega časopisa: peterjancicsplet@gmail.com, bo uredništvo dodaten podatek (ali opozorila na morebitne druge napake) posredovalo avtorjem analize, da presodijo ali dodatne podatke vključiti in morebiti popraviti lestvice.

Pravniki brez citatov so:

Rajko Pirnat, Miha Juhart, Mitja Horvat, Erik Kerševan, Senko Pličanič, Damjan Korošec, Marko Kambič, Klemen Podobnik, Katja Škrubej, Ana Vlahek, Gregor Dugar, Peter Grilc, Tilen Štajnpihler Božič, Luka Tičar, Matija Damjan, Zoran Kanduč, Jernej Podlipnik, Ljubo Bavcon, Ada Polajnar Pavčnik, Vladimir Simič, Bojan Zabel, Karel Zupančič, Neža Pogorelčnik Vogrinc (vsi PF v Ljubljani), Dejan Valentinčič, Ana Polak Petrič, Katarina Vatovec, Andraž Teršek, Krešo Puharič, Marko Brus, Eneja Drobež Bogataj, Luigi Varanelli, Sara Ahlin Doljak, Ivan Bele, Zlatan Dežman, Slobodan Dujić, Janez Čebulj, Gorazd Trpin, Boštjan Tratar (vsi Evropska PF), Aleš Kobal, Nataša Samec Berghaus, Darja Senčur Peček, Damjan Korošec, Etelka Korpič Horvat, Mitja Novak, Franc Pernek (vsi PF v Mariboru), Borut Bratina, Dušan Jovanović, Peter Podgorelec (vsi Ekonomsko poslovna fakulteta v Mariboru), Barbara Rajgelj (FDV), Mitja Deisinger, Tone Jerovšek (FDŠ), Nejc Brezovar (Fakulteta za upravo), Dunja Jadek Pensa, Jadranka Sovdat, Špelca Mežnar (vse ustavne sodnice), Miodrag Đorđević (vrhovni sodnik), Mateja Končina Peternel (vrhovna sodnica), Jasna Murgel (sodnica, poslanka), Urška Kežmah (sodnica), Andrej Ekart (sodnik), Dušan Štrus (Državni svet), Matija Žgur (svetovalec), Katarina Kresal Šoltes (svetovalka), Janez Pogorelec (vladna služba za zakonodajo).

Citati so lahko tudi zavajajoč kriterij, avtor je denimo lahko citiran tudi, ko njegove ugotovitve kje močno razcefrajo.

Za del pomembnih pravnikov, ki se v tujini redko omenjajo ali sploh ne, je pametno upoštevati še delo, ki ga kot pravniki opravljajo v državi. To je lahko, če denimo dobro sodijo, za skupnost zelo pomembno, s tem so se kot pravniki izkazali, a zaradi tega ne bodo citirani v tujini.

Drugače je pri profesorjih, kjer je eden od pogojev za položaj profesorja “mednarodna odmevnost”, in pri teh je, če odmeva ni, lahko to nerodno.

 

Advertisements

6 thoughts on “V tujini priznane in prezrte slovenske pravne avtoritete

  1. Pravniki imajo v Sloveniji veliko vpliva in oblasti. Vodijo vse pravosodne institucije….

    Ne reforma, ampak bomba je potrebna v prenovi SLO pravosodnega sistema !
    Vir anomalij je
    SLO izobraževalni sistem, ki ne razvija razmišljanja, polemike in zdrave konkurence
    ter družinske in ideološke povezave SLO “vodstvenih” (daleč od vrhunskosti) pravnikov.

    Všeč mi je

  2. Vsa čast jus Info, ampak menim, da je poimenovanje desetih pravnikov, kot najvplivnejših v Sloveniji napačno.
    Kdo ima v Sloveniji vpliv, največji vpliv, je skrivnost, v najboljšem primeru javna tajna, saj Slovnije ne vodijo ljudje, ki jih dnevno srečujemo v občilih, na ekranih, ampak tisti v ozadju. Kaj so, kdo so ne vemo, ali ne smemo vedeti. So med njimi pravniki? Najverjetneje tudi, kot recimo Milan Kučan, ampak ne smejo biti uvrščeni na lestvice, saj je Slovenija na videz pravna država in vplivni pravniki v pravni državi so lahko le tisti, ki zasedajo položaje iz katerih bi lahko vplivali na državo, državljane, skratka bi lahko bili vplivni. Pa niso, ker pač volan držijo v rokah strici, ki se jih ne sme omenjati ali jim pripisovati vpliva. Saj poznamo mit o Kučanovem poenzionističnem statusu, ki mu dovoljuje le tortico v Zvezdi in nič več.
    Če lahko ugotovimo, da na lestvici niso najvplivnejši pravniki, je potrebno o slabosti lestvice omeniti še eno napako. Lestvice ne loči pomembnost ali vplivnost posmeznega člana na lestvici in njegove strokovnosti.
    Tukaj se sestavlavci lestvice zapležejo in opečejo.
    Če recimo analiziramo vpliv Vlaste Nusdorfer nam je jasno, da ni niti strokovno na višini, ki bi jo uvrščala med desetorico, pa tudi njen vpliv nima nobenega učinka, Je nevplivna. Ali je, ali pa je ni,namreč Nusdorferjeve, na življnje v Sloveniji nima nikakršnega vpliva, pa naj letno napiše še tako debelo in obirno poročilo o svojem in o delu njenega urada. Še dekoracija pokvarjene demokracije v Sloveniji ni. Njena uvrstitev na lestvico je popolno slepilo, saj je nihče ne “šmirgla”. Ali ji je dodejeno mesto med deseterico zato, da javnost izve, da imamo v Slovenij ombudstmana?
    Nekoliko drugačen kaliber med deseterico je Miro Cerar. Je profesor, je doktor prava, je predsednik vlade. Vse to je in vse skupaj velika nula.
    V času njegovega mandata se je na pravnem področju zgodilo kar nekaj velikih stvari, ob katerih bi moral nazivni pravnik njegovega kova reagirati, kot pravni strokovnjak, ali pa kot politik. Ni reagiral! Torej je zanič pravnik in zanič politik. Kako je potem lahko uvrščen na lestvico desetih najvplivnejših pravnikov? Na kaj vpliva, če kdo ve? Tudi na vreme ne. V stroki je popolna nula, pri vodenju države pa še večja.
    Potem vzamimo drdr Klemena Jakliča. Ta je prav gotovo najbolj podkovan pravnik. Zasluži si nedvomno mesto med dest najbolj strokovno usposobljenimi pravniki v Sloveniji. Po vseh pravilih bi moral biti tudi zelo vpliven. Ne , da b v naprej rušil razsodbe, ne da bi vnaprej oproščal posameznike, ali pa jim namenjal kazni. Nič od tega. Važno in za Slovenijo potrebno bi blo, da bi njegova mnenja upoštevali, da bi postala kanon, se pravi zakon, ali smernca, ki se jo morajo ostali pravniki držati. V Sloveniji to ni slučaj in bati se je, da bo kmalu padel v popolno nemilost režimskih medijev in bo pribit na pranger sramotenja in njegove kariere bo konec.
    Sicer z velikim entuziazmom se je lotil svojega novega poklica ustavnega sodnika. Do sedaj je v svoji kratki karieri ustavnega sodnika spisal že 15 ločenih mnenj, se pravi, da je v vseh primerih, ki ji je obravnaval imel dugačen pogled na razsodbo od ostalih ustavnih sodnikov. Je bela vrana med uglednim pravniškim zborom. Ali bo to lahko ozadje, ki vodi Slovenijo, dolgo to še trpelo? Menim, da ne. Prepričan sem, da se je že formiral štab za antipropagando in javnost bo začel prepričevati, da je z Jakličem nekaj hudo narobe, saj če se ne more strinjati niti z eno odločbo ustavnega sodišča, to ni normalno. Saj res, kako pa je nekaj lahko normalno v državi, ki se ima za popolnoma normalno, pa tako učeni človek tega na vidi? V Sloveniji je preveč anomalij, ki Slovenijo postavljajo na glavo, pa so tako ponarodele, da jih ljudje štejejo za normalnost, med tem, ko dejanske normalnsti štejejo za anomalije. Temu Jaklič ne naseda, zato postaja čudak, nevaren čudak, ki lahko s svojimi pogledi okuži druge pravnike, postane vpliven in ga bo zato potrebno odrezati in nagnati.
    In spet mi na misle pridejo Butalci, ki so zmagali nad pametjo. Takšni so Butalci in Slovenci smo sokraj do pikice enaki.
    Poglejmo si še Matosa.
    Ta je vpliven pred vsem zato, ker zna brati zakonodajo in jo s svojo vztrajnostjo uveljavlja na sodiščih. Posledica teh njegovih prizadevanj je veliko število dobljenih pravd. Je zato vpliven? Ne, menim, da ne vpliva na sodišča, na sodnike. Le vztraja pri tem, da se držijo zakonov in sodijo po nih.Vprašati se moram, ali je res nekdo, ki se spozna na zakonodajo in zahteva od sodišč, da jo upoštevajo vpliven? Je, je vpliven. Ampak žalostno je to, da normalnost postane vplivnost. Prav iz tega se vdi, da Slovenija ni normalna država. Stoji na glavi. Matoz pa čvrsto na nogah in brani zakone in svoje kliente.
    Žalostno pa je, da mora ustavnemu pravniku, profesorju in premieru čitati in razlagati ustavo, ki je revež niti prečitati ne zna, kaj šele, da bi o ustavni materiji vedel kaj več.
    O ostalih z lestvici pa kdaj drugič. So odlični.

    Všeč mi je

  3. Čestitike za prvo lestvico pravnikov, ki temelji na nekem objektivnem kriteriju in ne na prijateljskem množičnem klikanju. Zakaj avtorji lestvice ius info ne zelijo uvrstit dva najbplivnejša, Milan Kucan in Aleksander Čeferin, nikoli ne bomo izvedeli.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s