“Novi obrazi” DS: Štrukelj, Popovič, Kontič, Antauer…

Četrtina svetnikov je izvoljena že pred volitvami, ki potekajo ta teden v sredo in četrtek. Nimajo protikandidatov, ali pa imajo sicer že vnaprej zagotovljeno podporo. Ker ni ženskih kvot, so svetnice redke ptice. Med štiridesetimi svetniki so zadnja leta tri ženske: Marija Lah med delodajalci, Bojana Potočan kot predstavnica samostojnih poklicev in Darja Kuzmanič Korva kot predstavnica socialnega varstva. Med kandidati so tudi tokrat ženske odločna manjšina.

Kakšne so sejnine in plača?

Posnetek obiska delegacija državnega sveta, v kateri so bili Mitja Bervar, Peter Vrisk in Franc Golob, v občini Velenje, ki jo vodi župan in državni svetnik Bojan Kontič. Foto: DS

„Profesionalec“, ki edini dobi pravo plačo, je predsednik državnega sveta. Drugi svetniki so in bodo zaposleni drugje in dobijo “le” 500 evrov mesečnega dodatka za delo s svojo “volilno bazo” in še sejnine, če prihajajo na seje državnega sveta.

Dodatek za delo z volilno bazo so si uzakonili po volitvah pred petimi leti, da bi si zagotovili višja plačila, ker je računsko sodišče ugotovilo, da so si prej desetletje podobne vsote izplačevali nezakonito. Za nazaj niso vračali kar so si delili nezakonito, čeprav je računsko sodišče ocenilo, da bi morali. Dodatek za delo z volilno bazo je precejšnja smešnica, ker ljudje državnih svetnikov ne volimo: volijo jih elektorji. Praktično gledano so zadnja leta sindikalisti ta dodatek dobivali za delo v svojem sindikatu, za kar so že plačani kot sindikalni voditelji. Podobno velja za župane, denimo Borisa Popoviča za politično delo med občinarji v Kopru ali za Bojana Kontiča za prepričevanje elektorjev v Velenju. Temu dodatku se je odpovedal in ga do konca ni bil pripravljen sprejeti le Dušan Semolič.

Po volitvah ta teden se bo najbrž to, ali je zmagala levica ali desnica, prav pokazalo šele pri volitvah predsednika, ki mu pripada enaka plača kot šefu vlade Miru Cerarju ali predsedniku republike Borutu Pahorju. Pahor in Cerar dobivata bruto 5938 evrov. Ker je plača odvisna od delovne dobe, lahko predsednik državnega sveta dobi nekaj višjo ali nižjo plačo, odvisno pač od delovnih izkušenj. Funkcionarsko plačo dobi še generalni sekretar (direktor) državnega sveta. Zadnja leta je to Marjan Maučec.

Položaj sekretarja je praviloma del trgovine ob izvolitvi predsednika državnega sveta. Sejnine svetnikom so omejene. S sejninami in s 500 evrskim pavšalom ne smejo preseči tretjine plače predsednika državnega sveta. Neto je to nekje med 1200 in 1300 evri mesečno.

Kdo je že izvoljen?

Med najbolj izkušenimi svetniki je Peter Vrisk, si bo po spopadih v SLS zagotovil dodaten mandat? Foto: DS

Ta teden bodo najprej, v sredo, volitve 22 predstavnikov občin, v četrtek pa še 18 predstavnikov sindikatov, delodajalcev, kmetov, obrtnikov in podobnih.

Že pred volitvami je za del svetnikov že jasno, da bodo zanesljivo izvoljeni. Ker so za štiri položaje delodajalcev predlagani le štirje kandidati bodo precej zanesljivo izvoljeni Igor Antauer, Mitja Gorenšček, Marija Lah in Jože Smole. Podobno je pri sindikatih, kjer je za štiri sedeže pet kandidatov.

Kandidati svobodnih sindikatov so Lidija Jerkič, Oskar Komac in Ladislav Rožič. Branimir Štrukelj je kandidat Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije, Pergama pa Aljoša Čeč. Neuradno je slišati, da bo „izvisel“ Čeč.

Za drugih deset položajev “lobistov” je konkurence več. Za sedež kulturnikov (kultura in šport), ki ga je zadnja leta zasedal predsednik državnega sveta Mitja Bervar, ki ga ni več med kandidati, se tokrat – denimo – potegujejo štirje: Stanislav Glažar, Janoš Kern, Aleksander (Sašo) Hribar in Aleš Jelen. Neuradno je slišati, da ima župan Hajdine Glažar, ki je bil za župana izvoljen kot kandidat široke koalicije SDS, SD in SLS, več možnosti.

Spisek vseh kandidatov in  njihovih predlagateljev, ki zastopajo različne lobije, si lahko gledate:

[pdf-embedder url=”https://peterjancic.files.wordpress.com/2017/11/seznam-kandidatov_6-11-2017.pdf” title=”Seznam kandidatov_6.11.2017″]

 

Znameniti župani: Popovič, Švagan, Kontič, Strnad

Ko gre za 22 sedežev lokalnih interesov je edini, ki nima protikandidata, Milan Ozimič (SDS). Je pa med kandidati še nekaj slovitih županov, katerih neizvolitev bi bila zanje precej nerodno sporočilo, ker slovijo po spretnosti. Denimo Boris Popovič iz Kopra, Matjaž Švagan iz Zagorja ali Bojan Kontič (SD) iz Velenja. V podobno kategorijo pomembnih, ki so že svetniki, sodi tudi nekdanji glavni tajnik SDS Dušan Strnad, ki ga predlagajo občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje, v imenu Kočevja in Kostela pa mu konkurira Vladimir Prebilič.

Spisek vse kandidatov za 22 sedežev po državi, ki bodo zastopali občine, je takšen:

[pdf-embedder url=”https://peterjancic.files.wordpress.com/2017/11/seznam_kandidati_lokalni-interesi_6-11-2017-1.pdf” title=”Seznam_kandidati_lokalni interesi_6.11.2017-1″]

Advertisements

5 thoughts on ““Novi obrazi” DS: Štrukelj, Popovič, Kontič, Antauer…

  1. Državni svet, predsednik republike! Dve instituciji, ki jih Slovenija, glede na ureditev, sploh ne potrebuje. Dejte se nehat norca delat iz nas!
    Zdravstvo zrihtejte pa unga iz Sirije brcnte iz države. Dost je, dost je!!!!!
    Cvikam, da jih boste fasal!

    Všeč mi je

  2. Žal so volitve v “drugi dom” slovenskega parlamenta, Državni svet RS še manj pregledne in demokratične in poštene od volitev v DZ.
    Kot “slepo črevo” demokracije po slovensko imajo svétniki možnost le izglasovati veto na kak sporen zakon v celoti in ga v celoti vrniti v DZ, kjer ga mora nato veljavno ponovno potrditi večina vseh poslancev. Skratka, lahko le “nagajajo”, ne morejo pa kakovostno vplivati na zakonske rešitve v skladu z interesi svojih volilnih baz.

    To “post festum” sodelovanje pri sprejemanju zakonodaje, ne da bi imeli svetniki možnost v celotnem procesu sprejemanja zakonov sodelovati s pripombami, mnenji in spreminjevalnimi predlogi svojih volilnih baz kot sestavnim delom parlamentarne razprave, je zagotovo premalo in ni ne racionalno in ne demokratično.
    Interesi kmetov, delojemalcev, delodajalcev, lokalnih skupnosti, univerz, strokovnih združenj in organizacij itd. itn., skratka vseh interesnih skupin, ki so zastopane v DS, si zagotovo zaslužijo močnejši glas pri sprejemanju veljavne zakonodaje, zlasti tiste, ki izrecno zadeva v DS zastopana interesna področja.

    Prav nujen in legitimen vpliv zainteresiranih in organiziranih interesnih skupin v DS je bil v izhodišču ustave RS najbrž zamišljen kot varovalka proti prevelikemu vplivu parlamentarnih strank oz. proti pogubnemu vplivu vladajoče strankokracije, ki si je z vedno manj prikrito zlorabo sorazmernega volilnega sistema protiustavno izborila popoln vpliv in nadzor nad sestavo DZ s svojimi najzvestejšimi člani, postavljenimi na prva mesta kandidatnih list v t. i. izvojljivih volilnih okoljih.

    Tako kot stranke, udeležene v DZ RS niso zainteresirane za kakršnokoli spremembo sorazmernega volilnega sistema, ki jim omogoča neustaven monopol nad izbiro poslancev v DZ, enako tudi niso zainteresirane za večji vpliv in višjo kakovost dela v DS. Državni svétniki si bodo morali slej ko prej sami izboriti močnejši vpliv na procese oblikovanja in sprejemanja zakonodaje znotraj parlamentarne razprave ter se posloviti od brezkoristnega političnega “Blaževega žegna” v obliki zakonodajnega veta. Izboriti si bodo morali pravico do zavrnitve tistega ali tistih členov določenega zakona, ki so za DS oz. interese, zastopane v njem, nesprejemljivi. V tem primeru bi bila večinska odločitev DS lahko tudi dokončna in spornega zakona ne bi bilo več potrebno vračati v ponovno potrjevanje DZ. Zakon, ki ga je veljavno sprejel DZ, bi pač obveljal le v tistih členih, katerih ne bi izrecno z večino glasov zavrnili svétniki v DS. S tem bi kakovostno okrepili vlogo in pristojnosti DS ter ga iz lažnega “figovega lista” ali “slepega črevesa” demokratičnega parlamentarizma preoblikovali v nujni, enakovredni in sestavni del zakonodajne veje oblasti.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s