Cerar: Zakaj sprašujete, če nimate slabe vesti?

Foto: DZ/Barbara Žejavac

Ali je leta 2013 preveč dokapitalizirala banke, je premiera Mira Cerarja danes opoldne spraševala Alenka Bratušek.

Premier je nekdanji premierki, ko je opozoril, da dogajanje preverja računsko sodišče in druge institucije, odgovoril logično:

“Res mi ni jasno, zakaj sprašujete te zadeve, če nimate slabe vesti. Nenazadnje, to se je zgodilo v vaši vladi. Govorim o tisti enormni dokapitalizaciji bank, ko je šlo za veliko milijard in zdaj vi sprašujete, ali ste to vi naredili prav.”

Premier: Za zdravstvo so odgovorni tudi državljani

Vlada Alenke Bratušek je operacijo reševanja bank začela s pol milijardnim nakazilom povsem zasebnima Factor Banki in Probanki, da bi ju “nadzorovano likvidirala”. Zgodilo se je mimo zakona o sanaciji bank in slabe banke, h kateri je preostanek teh dveh bank na koncu pripojila vlada Mira Cerarja. Tudi proces sanacije bank je dokončala vlada Mira Cerarja. Razen v delu, ko bi jih na koncu morala prodati, da povrne milijarde.

Iz NSi je Jernej Vrtovec premiera spraševal o zdravstvu, iz Levice pa Franc Trček o stanovanjski politiki. Del premierovega dodatnega odgovora Vrtovcu je že sprožil veliko razprav v javnosti. Tako je dejal šef vlade:

“Za stanje v zdravstvu tako kot za stanje v družbi je soodgovornost zelo široka. To si moramo enkrat priznati. Za vlado prevzemam odgovornost, tako kot mora ministrica prevzemat odgovornost za delo v resorju. Potem je tu zavod za zdravstveno zavarovanje, potem so tu zdravstvena združenja, zdravniki in ostali, ki delajo v zdravstvu. Potem so tukaj državljanke in državljani. Poslušajte, ko govorimo o soodgovornosti, mi vsi moramo več narediti na preventivi, na zdravem življenju, in tako naprej. O tem govorim. Da ne bomo toliko bolni, da ne bomo toliko v stresu, da pomagamo drug drugemu v tej družbi, da bomo v boljši kondiciji, bolj zdravi in za to govorimo o soodgovornosti. Nikakor pa to ne pomeni, da se želim izogibati odgovornosti vlade…”

 

Cerar februarja: prodali bomo NLB

Alenka Bratušek Foto: DZ

Bratuškova je o bankah Cerarja spraševala že velikokrat. So pomemben paradržavni sistem.  Februarja letos je Cerar Bratuškovi o tem, kakšna je politika vlade glede prodaje NLB, zagotovil, da namerava največjo banko v državni lasti prodati še letos. Povedal je:

»Podaljšanje roka za prodajo NLB ali druge spremembe zavez niso bile predlagane. Slovenski državni holding nadaljuje z aktivnosti s ciljem, da bo prodajni postopek zaključen v roku. Želim pa poudariti, da ste zavezo Bruslju, da bo NLB prodan do konca leta, dali prav vi, vaša vlada in kot predsednik vlade, ki mora to zavezo realizirati, pričakujem, da bo prodajo SDH izpeljal tako, da davkoplačevalci ne bodo utrpeli še večje škode in da bo dosežena največja možna kupnina, ki bo v največji možni meri predstavljala povračilo davkoplačevalskih sredstev za dodeljeno državno pomoč leta 2013.«

Začetek preobrata: kupnina nizka, tveganja velika

Ljudmila Novak se je zadnje mesece potegovala za predsednico republike, a na volitvah ni bila dovolj uspešna Foto: NSi

Stvari so se dramatično spremenile junija, ko so po seji vlade pred novinarje prišli šefi treh koalicijskih strank premier Miro Cerar (SMC), predsednik Desusa Karl Erjavec in predsednik SD Dejan Židan in sporočili: “Ne bomo prodali NLB.”  Ocenil so namreč, da bi bila cena prenizka, tveganja pa prevelika. Po tej odločitvi je Ljudmila Novak (NSi) premiera junija v državnem zboru opozorila, da so bili davkoplačevalci že večkrat odškodovani, le zadnja sanacija je stala 2,7 milijarde; prenos slabih terjatev na slabo banko še 2,3 milijarde, rok za dokončno prodajo NLB pa se izteče decembra, zaradi česar nas lahko doletijo posledice.

Cerar se je takrat strinjal, da so bili davkoplačevalci res že velikokrat oškodovani, a tega ni povzročila ta vlada ali SMC, je opozoril. Oškodovanja so bila tudi po njegovi oceni „katastrofalna za našo državo“. A, kot je dejal premier, paziti mora, da ne naredimo podobnih ali drugih napak, da ne bodo ponovno oškodovani davkoplačevalci. Povedal je junija še, da se vlada pogovarja z Evropsko komisijo, tudi sam se je pogovarjal s predsednikom evropske komisije Jean-Claudom Junkerjem, ki je, ko je dejal Cerar, „izrazil veliko razumevanje za naš odnos do te tematike“.

Popoln preobrat: Sploh ne bomo prodali

Do dodatne novosti je prišlo v zadnjih tednih, ko se je vlada odločila, da tudi prihodnje leto ne bo prodala NLB. Cerar in finančna ministrica Mateja Vraničar Erman sta se tudi o tem že pogovarjal na najvišji ravni v EU, kjer so menda tudi tokrat pokazali “veliko razumevanje”. Ermanova pa je poslancem čez vikend pojasnila, da neprodaja NLB ne bo imela posledic za proračun.

Zadnja odločitev, da NLB vlada sploh ne bo prodala, niti ni presenetljiva. Prihodnje leto junija bodo volitve in v koaliciji so najbrž ocenili, da bi prodajanje največje državne banke SMC, Desus in SD preveč škodilo med volivci.

O primernosti višine dokapitalizacije bank je Cerar Bratuškovi danes odgovoril:

“Naj zelo jasno povem: vlada za to ni pristojna. Ni pristojna za to, da bi ugotavljala ali je bila višina dokapitalizacije bank ustrezna ali morebiti prekomerna. Vlada je spremlja, kar se dogaja, ampak ne razpolaga z dokazili, ki bi nakazovali ali dokazovala to trditev. Je pa res, da smo sprejeli dva zakonska predloga, ki bosta prispevala k razjasnitvi takratnih ukrepov za sanacijo bančnega sistema. Najprej gre za dopolnitve zakona o Banki Slovenije, ki jih je državni zbor potrdil septembra letos, ki bodo omogočile, da bo računsko sodišče lahko revidiralo pravilnost in smotrnost poslovanja Banke Slovenije. Pri tem sicer revizija ne bo smela zajemati uporabe in razlage prava in praks nadzora, ki jih Banka Slovenije izvaja na podlagi zakona o Banki Slovenije in drugih predpisov v okviru enotnega mehanizma nadzora. Vendar pa zakon hkrati določa izjemo, da bo računsko sodišče lahko presojalo pravilnost in smotrnost praks nadzora, ki jih je Banka Slovenije izvajala do 4. novembra 2014 in so vodile v porabo sredstev proračuna. In ker je zadnja dokapitalizacija nekaterih slovenskih bank pomenila porabo sredstev proračuna Slovenije, in je bila izvedena pred 4. novembrom 2014, bo računsko sodišče, to je zdaj pomembno, v okviru te revizije lahko presodilo tudi o pravilnosti in smotrnosti tistih ukrepov Banke Slovenije, ki so se nanašali na določitev pogrebne višine dokapitalizacije bank in o tem bo računsko sodišče tudi obvestilo državni zbor. Poleg tega smo posredno na nek način tudi pripomogli k temu, da se bo ugotavljalo to kar želite z zakonom o postopku sodnega varstva imetnikov kvalificiranih obveznosti bank tako imenovani »podrejenci«, kot se praktično rečejo. Tega je vlada potrdila nedavno in ta zakon poslala v sprejem državnemu zboru.”

 

 

Advertisements

10 thoughts on “Cerar: Zakaj sprašujete, če nimate slabe vesti?

  1. Državna lastnina je slaba in pika v tem je srž problema. In to zaradi povezanih oseb ,ki delujejo usklajeno. Upravo nastavijo levi in vse bo po starem. Spet bodo odtekale ogromne vsote ,ki jo bomo pokrili davkoplačevalci. Nekateri trdijo , da so tudi v EU banke v državni lasti- res je. Žal pa se mi ne moremo primerjati s Nemčijo Avstrijo itd.. ker imamo Forum 21 in leve vlade- strice itd..Plus pri nas sodna veja oblasti ne deluje za leve , tožilstvo menca ali ne naredi nič za leve , policija ravna enako … To je srž problema- mi nismo primerljivi s nobeno EU državo, ker smo še s obema nogama v prejšnjem režimu. Le navzven se prikazuje neka popačena slika normalnosti.

    Všeč mi je

  2. Komunisti za zaščito državne lastnine, ki v ozadju financira para državo, uporabljajo politični spin, na katerega pada zaslepljeni depresivni folk, tujega nočemo, svojega ne damo.
    Tako proces tranzicije rotira v neskončnost.

    Všeč mi je

  3. Celo vlada po treh letih od sanacije bank, še ne pozna odgovora, ali se je res zgodila prekapitalizacija državnih bank. Kje je stroka? Ne ve se tudi, oz. se ne verjame, da je vzrok bančne luknje slabo vodenje gospodarskih družb in tajkinizacija, ker smo vsi dobronamerni fantje, saj vse ljudstvo plača…Zgodba se bo ponovila.

    Všeč mi je

  4. Kdo bo imel v Sloveniji službo v letu 2030?

    To je še vedno zelo aktualna tema, na katero naj bi odgovorila “Pametna specializacija Slovenije”, kjer pa se kažejo velike hibe razumevanja teme, ko se primerjamo z Japonsko:
    Japonsko razvojno strategijo je mogoče strniti v dva stavka: delali bodo izdelke in delali bodo potrebo po teh izdelkih in storitvah.
    Imeli bodo izdelek in imeli bodo trg. Domač in globalen.
    Ena panoga spodbuja drugo, en trg drugega, ena potreba tisoč zaposlitev.
    Za to so predvidena enormna državna vlaganja, vendar pa država vlaga samo v tisto, za kar obstaja kupec.
    Slovenska strategija pametne specializacije nima ovrednotenega ne tržnega potenciala ne služb, ki naj bi jih tako ustvarili.
    Iz strategije je razvidno, da Slovenija ni osvojila prve lekcije: da se denarja ne sme metati skozi okno. Da moraš iz enega evra narediti dva. Da je evropski denar tudi denar davkoplačevalcev.
    Da kompetenčnega centra, tehnološkega parka ali inštituta torej nimaš zato, ker je moderno, ampak zato, ker z njim služiš, ker daje delovna mesta. In to ne raziskovalcem na inštitutu, ampak delovna mesta industriji. Slovenska strategija pa je pisana tako: vemo, da se bo delil evropski denar, naš projekt mora biti zraven.
    https://www.finance.si/8811294

    Všeč mi je

  5. Glede odgovora premiera poslancu Vrtovcu v zvezi z zdravstvom – zakaj pa premier nekaj krivde ni pripisal še samemu ljubemu Bogu, ker poskrbi za bolezni, ki jih imajo pacienti?
    “Cerar se je takrat strinjal, da so bili davkoplačevalci res že velikokrat oškodovani, a tega ni povzročila ta vlada ali SMC, je opozoril. Oškodovanja so bila tudi po njegovi oceni „katastrofalna za našo državo“. A, kot je dejal premier, paziti mora, da ne naredimo podobnih ali drugih napak, da ne bodo ponovno oškodovani davkoplačevalci.”
    Premier naj pazi, da ne bomo davkoplačevalci plačali za neprodajo cca. 360 milijonov. Za preteklost pa tako ali tako obstajajo dokumenti!
    “Ermanova pa je poslancem čez vikend pojasnila, da neprodaja NLB ne bo imela posledic za proračun.”
    Hmm, mogoče ne za proračun, ampak če bo NLB dolžna plačati 360 milijonov “odškodnine” zaradi neprodaje, ali potem tega ne bodo plačali davkoplačevalci, ker je banka pač v 100 % lasti države? Me prav zanima, kako bi finančna ministrica odgovorila na to vprašanje. Sicer pa gospe finančni ministrici nihče ne brani, da “odškodnino” za neprodajo NLB plača iz svoje denarnice, ne?

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s