Konec mandata: Poslanci redno delajo le še do aprila

Prvi možni rok za parlamentarne volitve je 3. junij, je vodje poslanskih skupin v državnem zboru včeraj opozoril predsednik DZ Milan Brglez (SMC). Zaradi kampanje pred volitvami, ko je težko delati, Brglez zadnjo redno sejo državnega zbora načrtuje za začetek aprila. Določitev datuma volitev poslancev bo prva res pomembna odločitev predsednika republike, ki ga volimo ta teden. Predčasna volišča po vsej državi so odprta od danes do četrtka. V drugem krogu bo prvi na glasovnici Borut Pahor, ker je v prvem krogu zbral več glasov, drugi pa Marjan Šarec.

Ko sta propadla Janković in Türk

Aprila bo zadnja redna seja DZ, je opozoril Milan Brglez. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Druga pomembna odločitev Pahorja ali Šarca, ki bo posledica odločitve volivcev na volitvah junija prihodnje leto, bo predlog parlamentu, kdo bi prihodnja leta kot šef vlade vodil izvršno oblast. Predsednik republike je le predlagatelj. Odloča državni zbor. Če predsednika republike politično zanese in predlaga kandidata, ki mu je blizu, nima pa večine, ga lahko poslanci zavrnejo in izberejo drugega šefa vlade.

S predlogom parlamentu je na ta način doslej propadel Danilo Türk, ki je v začetku leta 2012 mandat za sestavo vlade podelil predsedniku Pozitivne Slovenije Zoranu Jankoviću. A za tak Türkov predlog v državnem zboru ni bilo 46 glasov poslancev. Večina pa je za šefa vlade po zavrnitvi Jankovića izvolila Janeza Janšo, ki mu je mandat, ko so bili potrjeni še ministri, predal Borut Pahor.

Pahor je tisto leto Türka premagal na predsedniških volitvah in zasedel njegov položaj.

Mesec že spet sam s Palestino

Luka Mesec je s Palestino ostal precej sam. Foto: Barbara Žejavac

„Načeloma v mesecu, ko poteka volilna bitka ni redne seje, ne morem pa preprečiti, da ne bi bilo izredne seje, če je seveda zahteva zanjo podprta z ustavnih 23 podpisov. Torej zadnja redna seja bo aprilska,“ je pojasnil Brglez, do kdaj bo prihodnje leto parlament še koliko toliko normalno delal.

Tudi ta teden je Luka Mesec (Levica) pri načrtovanju dela parlamenta predlagal, da bi prihodnje mesece odločali tudi o priznanju Palestina. Že dve leti je z zamislijo, da bi poslanci prehiteli predlog zunanjega ministrstva in vlade in kar sami priznali Palestino, Mesec precej osamljen. Občasno ga podpreta le še predstavnik SD ali NSi.

A to so tri najmanjše stranke, ki se same niti približati ne morejo potrebni večini.

Advertisements

6 thoughts on “Konec mandata: Poslanci redno delajo le še do aprila

    • Ocitno so te vseglihali. Ni kaj, mi, ki moramo zaradi nasih zanamcev, imeti v mislih samo eno: dovolj kucanistov, boljsevikov , indoktrinacije, vsegliharstva in apatije, bomo vztrajali za boljsi jutri, Skoda Viktorh, skoda, si glas razuma. A kaj, sak mora ziveti svoje zivljenje. Moje je posveceno mojim zanamcem in njihovemu “jutri”.

      Všeč mi je

  1. Kot smo lahko izvedeli včeraj, je Državni svet uspešno sprožil ustavno presojo veljavne volilne zakonodaje, in sicer sorazmernega volilnega sistema, po katerem volimo poslance v DZ in lokalne svétnike. Drugi parlamentarni zbor (DS) namreč utemeljeno ugotavlja in opozarja na nedopustno diskriminatornost veljavnega zakona, saj onemogoča kar od četrtine do petine volilnim okoljem, da v parlament ne morejo izvoliti svojega poslanca. Kar pomeni, da obstoječi zakon krši temeljno načelo enakosti državljanov oz. volivcev pred zakonom, saj glasovi volivcev iz vseh okolij dandanes dokazano niso enakovredni.
    Prav tako utemeljeno pa DS opozarja tudi na sporno diskriminatornost najožjih strankarskih vodstev, ki imajo po veljavnem sorazmernem volilnem sistemu možnost, da “najzvestejše” kandidate vsilijo na prva mesta svojih kandidatnih list v t. i. izvojljivih volilnih okoljih, kar pomeni, da volivci lahko le potrjujejo določno izbiro strankarskih vodstev.
    Zaradi obeh očitanih diskriminatornosti in nedemokratičnosti v veljavnem volilnem sistemu bo ustavno sodišče v razumnem roku moralo presoditi, ali je zaradi očitanega veljavni sorazmerni volilni sistem v nasprotju z veljavno ustavo ter v svoji presoji tudi zahtevati od zakonodajne veje oblasti ustrezne popravke in spremembe sporne volilne zakonodaje.
    Presoja ustavnega sodišča z zahtevami po popravkih bi bila nujna pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami, saj bo brez nujne okrepljene in utrjene ustavnopravnosti, demokratičnosti ter preglednosti sorazmerni volilni sistem še naprej povzročal vse bolj kritično zmanjševanje interesa državljanov za aktivno sodelovanje na parlamentarnih in lokalnih volitvah občinskih in mestnih svetov ter še naprej utrjeval vse bolj odtujeno in nedemokratično oblast samopašne strankokracije.
    Ker vsem parlamentarnim strankam očitno godi sedanji nepravični, nedemokratični in nepregledni sorazmerni volilni sistem, po katerem izbirajo in določajo poslance v bistvu in “de facto” strankarski “šefi” ter ponujajo svoje izbire le v “ljudsko” potrditev volivcem, smemo pričakovati odločilnih sprememb veljavnega sorazmernega volilnega sistema v smeri večje demokratičnosti, preglednosti in pravičnosti, le od dokončnih presoj in odločitev Ustavnega sodišča RS.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s