Bojkotirajmo vrhovnega strica!

Da bodo bojkotirali odločanje, je pred drugim krogom volitev predsednika republike doslej napovedalo največ bralcev spletnega časopisa. V anketi je na drugem mestu Borut Pahor. A prednost pred Marjanom Šarcem ni neulovljiva. Vse je še odprto.

Ko sem zadnji teden poslušal soočenja kandidatov, me je Šarec presenetil z odgovorom, da bi denarno podhranjeni vojski namenil dva odstotka BDP. To smo nekoč obljubili Natu. Vsoto zadnjih let bi podvojil. Pahor, ki je kot vrhovni poveljnik nekajkrat kritiziral vlado, da ta vojska še v miru komaj preživi, vojne ali konflikta pa ni sposobna prenesti, je nasprotno zastopal populistično stališče, da odstotek BDP povsem zadošča. To je toliko, kolikor vojska dobiva zdaj. Predsednika, ki jamra, noče pa rešitve, si ne želim. Če bi šlo samo za odnos vrhovnega poveljnika do obrambe države, bi po teh odgovorih glasoval za Šarca. Tudi zato, ker si upa zameriti se delu svoje volilne baze na skrajni levi, ki je absolutno podpirala Pahorjevo zniževanje denarja za vojsko, ko je še vladal, s čemer jo je pomagal spraviti v težave, v katerih je danes.

A na volitvah ne gre samo za odnos do vprašanja, koliko dati za vojsko, katere vrhovni poveljnik je predsednik. Splošna slika sicer pa je, da je Pahor veliko bolj izkušen od Šarca. A izkušnje spet niso vse.

Kdo bo moralna avtoriteta po Cerarju?

Pri odločanju nam nista pomagali največji stranki v državi SMC Mira Cerarja in SDS Janeza Janše, ki sta se oglasili po prvem krogu. Iz SDS se je pod stališče podpisal predsednik Janez Janša, v SMC so objavili mnenje “vodstva”. Obe stranki sta imeli pri predsedniških volitvah bolj šibke karte.  SMC po propadu z Majo Makovec Brenčič ni za nobenega: poziva pa k podpori obeh.  SDS, ki se vsaj ni osramotila z rezultatom Romane Tomc, pa ni za nobenega in tudi za oba ne.

Foto: Urad predsednika republike, Anže Malovrh/STA

SMC je svojim pristašem priporočila, naj na volitvah glasujejo za predsednika, kot jim ga je ob razpisu volitev opisal predsednik državnega zbora Milan Brglez. Po tisti podobi bi morali izvoliti Mira Cerarja, ko je kandidiral za šefa vlade. Kot so zapisali zadnji teden:

“Pravi lik predsednika republike je lahko le oseba z visoko moralno avtoriteto.“

Borut Pahor se je vlogi najvišje moralne avtoritete odpovedal že na začetku kampanje, ko je povedal, da to ni in tudi noče biti. Marjan Šarec pa je nekoliko premlad in neizkušen, da bi se potegoval za položaj „velikega modreca“, ki levici trenutno manjka.

Na položaj moralne veličine so propagandno z leve nekoč postavljali Mira Cerarja. A se je ta zgodba že razsula.

Vladanje je umazan posel, sploh če se glavnega političnega tekmeca poskusiš znebiti tako, da mu z zlorabo oblasti odvzameš sedež v parlamentu. In to neuspešno. Sodniki pa potem zlorabo obsodijo in ti konkurenta vrnejo v državni zbor. Kar se je SMC zgodilo z odvzemanjem mandata Janši.

Splačalo se jim je vendarle. Kazni, razen precej slabega vtisa, ni. Je pa nekaj zanje pozitivnih posledic, ker so s tem uspeli še nekoliko razsuti desnico.

Sodniki so na koncu sicer odločili, da smo z Janšo že spet imeli političnega zapornika in ne politika v zaporu.  A koaliciji SMC, Desus, SD se je, ko se je dogajalo, pri računici, da bo Janša ostal v zaporu in mu je zato treba odvzeti sedež tudi mimo zakona, pa tihem pridružil vsaj del NSi. In od takrat je hud konflikt, zaradi katerega ni bilo skupnega predsedniškega kandidata z desne.

Stališče SMC pred drugim krogom je preprosto: po pričakovanem polomu Maja Makovec Brenčič oba kandidata sodita na levo in sta zanje sprejemljiva. Naravnost pa niso podprli nobenega, ker bi mu to glede na rezultat Brenčičeve kvečjemu škodilo.

Same slabe izbire za Janšo 

Bolj zapleten je položaj Janeza Janše. Evropska poslanka Romana Tomc (SDS) se je v primerjavi z Makovec Brenčičevo dobro odrezala, krepko je prehitela tudi predsednico “prijateljske” NSI Ljudmilo Novak, za katero je vladni pravnik iz vrst NSi Janez Pogorelec na družabnih omrežjih pred volitvami skoraj do onemoglosti ponavljal, da lahko edina premaga Pahorja v drugem krogu.

Gospod je morda dober pravnik, a rezultat volitev je njegove napovedi povsem demantiral. Ne moreš premagati Pahorja s četrtega mesta in z vsega dobrimi sedmimi odstotki. Drugače povedano: navijaštvo za svojo predsednico ga je odneslo. Kot je še številne bolj leve na družabnih omrežjih, ki so v času, ko sta bili Ljudmila Novak in Romana Tomc še izenačeni, razglašali, da je s Tomčevo konec, ker jo je javno nedvoumno podprl šef največje stranke na desni. Janša, torej. A podpora Janše in pogona, ki ga vodi, je – kot je pokazala volilna nedelja – pomagala, da je Tomčeva na volitvah krepko preskočila Novakovo in vse javnomnenjske napovedi.

Janši to drobno zmagoslavje na desni ne pomaga in tudi na Pogorelca ni veliko vplivalo. Pogorelec, ki že nekaj let na spletnih omrežjih in v intervjujih za levičarske novinarje v dnevnikih na veliko navdušenje le teh ponavlja pozive Janši, da se mora umaknit, se je odzval z:

Dogovarjanje, ki ga Pogorelec ponuja, je precej tvegano. Doslej stranka, ki ji pripada, v zgodovini še ni ponudila ali se “zmenila” še za nič podobnega zmagovalcu avstrijskih volitev. Razen za Janšo. Kjer pa niso bili glavni. Janševa dilema tudi ni Pogorelec.

Trenutna dilema je, ali podpreti Pahorja ali Šarca in ne Pogorelca, ki je z Novakovo na volitvah že pogorel. Res je z 7,2 odstotki Novakova dosegla boljši rezultat kot njena stranka na zadnjih volitvah, ki je takrat zbrala vsega 5,6. A se ni niti približala odstotkom Barbare Brezigar (30,8), Lojzeta Peterleta (28,73) ali Milana Zvera (24,25) v prvem krogu predsedniških volitev v preteklosti.

Za kom so strici?

Janša tokrat ni prijazen do Pahorja pred drugim krogom. Pred petimi leti je SDS, da bi se znebila Danila Türka, ki se je med predsednikovanjem pokazal kot precejšen skrajnež (nagradil je celo šefa politične policije iz časa socializma Tomaža Ertla) precej naravnost podprla Pahorja. Ertl je bil pomemben funkcionar, ko se je država s procesom proti četverici JBTZ vpisale med zadnje režime s političnimi zaporniki v Vzhodni Evropi. Nad Ertlom je bil takrat Milan Kučan. Presenetljivo se s Kučanom nekoliko, a precej manj ostro kot Janša, zadnje teden bode tudi Pahor. Pahorja Kučan sicer ni nikoli pustil zapreti. Zamera je blažja. Iz časov je, ko se je v dobro interesov levega političnega bloka Pahor najprej odrekel predsedniški kandidaturi in je zato zmagal Danilo Türk, kmalu za tem pa je s Kučanovo podporo Pahor prevzel vodenje vlade, ki pa se je izkazala za precej nesposobno in razpadajočo. Za precejšen črn madež v Pahorjevi karieri. Za funkcijo šefa vlade s sodelavci, ki jih je imel, ni bil najboljši.

Na koncu je Kučan prišel Pahorju povedat, da več ne podpira prepirljive koalicije in njenega šefa in da bo podprl novega voditelja na levi: Zorana Jankovića. Slednjega je potem Kučan s kupom levičarjem še lepo prosil, naj se poda v spopad za državno oblast. A Jankoviću kljub Kačunovi podpori po relativni zmagi na volitvah ni uspelo sestaviti vlade, nekako mu je zmanjkal en glas. Govori se, da morda celo Pahorjev.

In zavladala je druga vlada Janeza Janše.

Pahor pa je “stricem” vrnil, ko je pred petimi leti premagal Danila Türka. Tudi s pomočjo Janše.

Je Pahor še alternativa za SDS?

Foto: Robert Fojkar Komac

Janša je o tem te dni zapisal: „Pahor je vseeno predstavljal upanje, da bo predsednikoval drugače kot njegov predhodnik Türk. A vse od njegove izvolitve naprej so se krepili glasovi, da smo takrat naredili napako. Dolgo časa se mi niso zdeli najbolj prepričljivi, vendar je po petih letih bilanca popolnoma jasna in napako je treba priznati. V času, ko je predsednikoval Borut Pahor, so nam kradli čas, svobodo, volitve in mandate. Ljudje iz njegove stranke v CSD in MDDSZ so kradli celo otroke. Predsednik ob teh dogajanjih ni niti pisnil.“

Janša v nadaljevanju zapiše tudi: „Več tujih državnikov in diplomatov, ki so se v zadnjih letih srečevali s Pahorjem, mi je dejalo, da je v bilateralnih razgovorih striktno vztrajal na stališču, da v zadevi Patria ni nič narobe in da ne gre za politični proces, da je do skrajnosti olepševal stanje pri urejanju povojnih morišč, ter da je ob vsakem pomembnejšem zunanjepolitičnem pritisku na koncu klonil pred mafijo, kar se je nazorno pokazalo ob povabilu Putinu v času najbolj zaostrenega embarga.“

Janša opozori tudi na iranski denar v NLB, s katerim nas je Pahorjeva vlada vrnila med neuvrščene izgubljence, pa Pahor in njegovi sodelavci še opazili niso.

Ali bi bil Šarec kaj boljši, je težko reči. Še ni bil na nobeni podobni funkciji.

A to je pač dilema volitev: izkušeni Pahor ali precejšnji novinec Šarec, ki je širšo politično kariero začel v Jankovičevi Pozitivni Sloveniji.

Za katero od teh možnosti ste, lahko še odgovorite v anketi. Če ne želite glasovati, si lahko tudi le ogledate rezultat:

[poll id=”18″]

V anketi je bilo največ odgovorov doslej za bojkot. Zdi se vabljiva izbira. Volivcev bo tako ali tako malo. A hkrati bi bilo predvsem za največjo opozicijsko stranko tvegano igrati na to karto, ker lahko volivcem ta navada ostane.

Čez pol leta bodo parlamentarne volitve, ko bo šlo neskončno bolj zares in takrat bo moral na volišča Janez Janša spraviti čisto vsako dušo, ki jo za SDS lahko najde.

Pahor in Šarec mu pri tem ne bosta pomagala. Pogorelec iz NSi še manj. Še manj nekoč Pahorjevi strici.

Kot je to običajno v tej državi: vsak si bo pomagal sam.

 

P.S.: Zaradi komentarjev iz strank na spletnih omrežjih: ta komentar nikakor ne poziva k bojkotu drugega kroga volitev.  V komentarju tudi ne povem, kako bom sam ravnal. Ali bom volil Pahorja, Šarca ali ostal doma. Za to je še prezgodaj.

 

.

 

 

Advertisements

32 thoughts on “Bojkotirajmo vrhovnega strica!

  1. Predsednik države simbolno predstavlja državo.
    Kakršen je prdsednik, takna je država.
    Slovenci vsaj do sedaj s predsedniki nismo imeli sreče in obeta se nam zanesljivo, da sreče ne bomo imeli še nasldnjih pet let.
    Poleg predsednika državo prdstavljajo državo še drugi simboli. Eden takšnih simbolov je vojska.
    Če menimo, da je prva in osnovna naloga vojske obramba in nič več, je to zmotno mnenje. To zmoto nekako privzemamo za normalnost in posledica tega je, da večini državljanov Slovenije , Slovenija ni intimno prioriteta.
    Vojska je simbol države, enakovreden simbol kot predsednik ali suveren.
    Raztrgana, lačna in slabo oborožebna vojska, je ogledalo Slovenije. Takšna ne vzbuja nikakršnega ponosa med državljani. So tudi kar močna gibanja, ki želijo vojsko ukiniti in posredno lahko ugotovimo, da člani teh gibanj pravzaprav države nočejo in jim je vseeno, ali država je, ali pa je ni. Seveda podobno gledajo tudi na narod.
    Prvi predsednik Mian Kučan ni bil vojak in do vojske ni imel nikakršne afinitete. Tudi do države ne, saj jo z vsemi močmi unučuje in razgrajuje. On je praktično uničil ves nacionalni naboj, ki je v vsaki resni državi skoncentriran v vojski. Vojska je osrednji dejavnik na proslavah, se sicer šopiri v pradnih uniformah, ko varuje simbole domovine, a vendar vzbuja domoljubje. Vojska je nenazadnje osamosvojila Slovenijo. Šele po tem, ko je zadnji vojak JLA neslavno zapustil Koprsko pristanišče je postala Slovenija suverena in slovenski vojak je prvič v narodovi zgodovini postal čuvar sverensoti naše države.
    Vsega tega Milan Kučan zansljivo ni doživljal kot zmago. Poskrbel je, da je ta simbol države zatolkel in stisnil v kot. Še častne straže pred svojim brlogom ni hotel imeti. No ja, tudi predseniška plača in rezidenca sta simbola države, pa jih Slovenija še nima ravno po zaslugi Milana Kučana, ki se je prikazoval, kot skromnež, ki vsega tega ne potrebuje, hkrati pa je s tem kazal, kako malo mu je do države.
    Nasledni Krjavel, ki je zasedel predsdniški stol, je bil Janez Drnovšek. Tudi on se ni zavedal, kaj mora narediti in kako se mora obnašati predsednik države.
    Kakšen kaliber je bil, nam priča dejstvo, da je stanoval v bunarici poleg praznega gradu na Brdu. To si je lahko umislil samo on. No ja, še nejgov naslednik je počel enako. Stanoval je v brunarici, grad pa je prepustil služinčadi, ki je obdobno sprejemala ugledne goste. “Najuglednješi” med nimi pa je na sprejem prihajal iz brunarice. Kolikor poznam svetovno litaraturo, takšne neumnosti še nihče ni opisal in kot motiv uporabil v komediji. Je najverejtneje preneumen slučaj.
    Tudi Pahor stopa v enakih čevljih. Res je, da ne stanuje v brunarici, se pa šopiri s staro katro,kar je nekaj podobnega.
    Tudi on se ne zaveda, da je vojska simbol države in da je ta simbol potrebno gojiti. Najverjetneje je Slovenija sedaj varna pred napadi. Vojaškimi se razumamo. Ampak med ljudmi je potrebno gojiti domojubje,zavest, da je država močna, mogočna in varna. Vse to lahko na simbolni ravni pričara vojska.
    Uniformirani vojaki, zdresirani , ki ob koračnicah vojške godbe korakajo ob praznikih morajo vzduditi nacionalni ponos, morajo vzbuditi občutek pripadnosti državi. Vsega tega v Sloveniji ni prav zaradi predsednikov, ki niso državniki.Pustimo njihove značaje. To kar so naredili iz vojske je sramota in ta se prenaša tudi na državo.
    Očitno Slovenci več nočemo imeti svoje države, saj nam predsednik “dol visi”, prav tako pa vojska, ki je edne od poembnejših simbolov države.

    Všeč mi je

    • Splošno je znano, da so za obstoj države potrebni
      – pravni .elementi: teritorij, ljudstvo in efektivna oblast ter mednarodno priznanje;
      – naravni elementi: gospodarstvo, vitalnost ljudi, obramba, kot instikti vsakega živega bitja;
      – subjektivni elementi: permanentna volja imeti svojo državo ter verav presežno in nevidno identito kulture.
      Kdor razgrajuje katerega od teh elementov, razgrajuje državo, tudi Slovenijo.
      In pri nas :priča smo različnim oblikam razgrajevanja države od teorije”deinstitucionalizacija institucij in razvrednotenja vrednot” do propagiranja elementov bele kuge, izgona mladih na delo v tujino, in razprodaje gospodarstva ter degradacija simbolov kot so obramba, zastava in Predsednk Republike.
      To samo v premislek.

      Všeč mi je

      • Prvi odstavek drži iz pravne teorije,
        drugi iz realnega življenja v naši državi.

        Ne razumem pa zakaj prispevek kot odgovor so komentatorju, ne pa kot komentar pod članek.

        Všeč mi je

  2. Mislim, da je v SI nesmiselno truditi se in misliti, da je z izvolitvijo kogar koli mogoče kaj doseči.
    Podtikajo nam nove in nove obraze, jih spravijo na oblast, potem pa naprej vladajo tisti, ki to počno že od leta 1941.
    Politika se mi je ostudila, v njej ne bom več sodeloval – na nobenih volitvah, kakršnem koli opredelovanju…

    Všeč mi je

      • Veste, začelo se je leta 1945 s kroglicami in lesenimi skrinjicami.
        Nadaljevalo se je z listo z enim kandidatom.

        Prvič smo imeli priložnost, ko smo se odločali med Bulcem in Drnovškom.
        Potem pa so prišle liste in liste.
        Ko jim je oblast začela drseti izpod prstov, pa so pričeli z zvijačami: nenormalne koalicije, plačani prestopi poslancev, pa novi obrazi, pa politični zapori, pa zopet novi obrazi, lansirani iz političnega podzemlja.
        Prišli smo tako daleč, da nam je ta ista “elita” izstrelila drugorazrednega klovna in ga bo okronala za predsednika države.
        Fuj.

        Všeč mi je

        • JA, fuj, a samo dokler bodo lahko jahali na apatiji in neudelezbi na volitvah. Viktorh,prepricana sem, da si zelis drugacne domovine, zato pojdi na volitve. Ze tako zmesane babe RTV greznice “obesajo “Jansi besede glede pozivanja na neudelezbo na volitvah. Midva, mi, Slovenci in dobri drzavljani, smo dolzni zahtevati spremembe. Te pa so mogoce samo na volitvah.

          Všeč mi je

  3. Tudi ti, 5er, ne pomagas Sloveniji rasti. Zakaj ze? Ker postajas vseglihar. Zakaj ze? Ker noces ali pac ne smes priznati, da je trenutno Jansa edini drzavnik, ki ga povabijo na okrogle mize, predavanja izven Slovenije, ne na FDV. Kar pove, pove argumentirano. Zavedaj se, da Slovenija rabi tako trumpa kot orbana. Poglej malo po Evropi in bos videl, da niti malo ni prijazna do sposobnih in postenih ljudi! Poglej samo zadnjo info o Putinu in Jankovicu. Bos se vseglihal?!!

    Všeč mi je

  4. Zakaj pa ne bi šli na volitve in oddali neveljavno glasovnico – na njo bi napisali ime svojega kandidata? S tem bi jasno pokazali, da se ne strinjamo s kandidatoma, izpolnili bi svojo državljansko dolžnost in odgovornost do države?

    Jaz bom tako naredila.

    Všeč mi je

  5. Po novi kriminalni aferi na mariborski PF ne vidim za Slovenijo luči na koncu predora. Profesorji na fakultetah družbrnih ved so v veliki večini
    ljudje diplomanti iz socialističnih časov brez etike in morale. Takšni poučujejo nove generacije intelektualcev, ki se že v času šolanja ali po diplomi vključujejo v rdeče stranke, ki jim bodo zagotovivile lepo državno službico. Tudi če na državnozborskih volitvah zmaga desna politična opcija in uspe sestaviti vlado, se bo z vstajniki in po medijih
    začelo rovarjenje proti tej vladi. Uspelo jim bo enako kot leta 2013.
    Mafijska hobotnica, ki sploh več ne skriva svojih kriminalnih rabot tega sploh več ne skriva, ker ji tega niti ni več treba / afera farmacevtka, NLBgate itd./. Se vam ne zdi, da pravzaprav živimo v pravi afriški
    Culakafrija državi?

    Všeč mi je

  6. Kaj vsega je sposoben Pahor,kakšni so njegovi pogledi na določene državne zadeve je pokazal v petih letih,mnogo tega pa tudi prej kot predsednik vlade.Kdor je sledil temu je pred težko odločitvijo.
    Šarec ,alias Serpentinšek (ali obratno) je ravno toliko nov obraz,da bo v primeru izvolitve z veseljem sprejel vodiča za svojo pot in gradnjo politične kariere. Vodiča kako se braniti pred strupenimi ugrizi podgan. Tudi težka odločitev.
    Tretja možnost,bojkot.Natežja odločitev,ker z njo priznam,da je Kučanu uspelo to kar je napisal APMMB2 v svojem komentarju.

    Všeč mi je

  7. Kučanu je zopet uspelo narediti kandidatno listo podobno, kot so jo pred 30 leti delali njegovi šefi.
    Torej, napoved vsegliharjev se je uresničila:”vsi politiki so isti.”
    Zato sprašujem te vsegliharje kaj mi svetujejo, za koga naj se odločim. Za Kučana ali za kučana.
    Kar se pa tiče stricev iz ozadja, pa tole. Kučan&F21 d.d. so samo piarovci stricev iz onstranstva.

    Všeč mi je

    • Zanimivo, kako so v obdobju vladanja t.i. leve opcije za vse kar je narobe krivi POLITIKI (floskula) in ne vladajoči(!) politiki, za časa vlade JJ pa je bil vsega kriv Janša in grda desnica (alias fašisti).
      Indoktrinacija rdečih nima meja. Do spremembe lahko pride le, ko bo narod lačen!

      Všeč mi je

  8. Rdeče kleptomanske mafije in globoke države nas ne bo odrešila niti
    izvolitev desne politične opcije, niti nam ne bodo pomagali v Bruslju.
    Edino rešitev pred rdečimi paraziti vidim v bodoči svetovni gospodarski recesiji ali vsaj recesiji v Nemčiji. Ko bo ljudstvo lačno, boso in golo, bo doživelo katarzo, ki ga bo spravila na ulice ter odplaknilo zajedalce ljudstva.

    Všeč mi je

  9. Jančič: “Gospod je morda dober pravnik, a rezultat volitev je njegove napovedi povsem demantiral.”

    Janez Pogorelec vsekakor ne more biti dober pravnik, saj je vseskozi trdil, da je JJ politik v zaporu. Kar pomeni, da dr. prava Janez ne obvlada nujnih sestavin sodb alias ne prepozna nezakonite (ob)sodbe.
    No, vsekakor pa je gospod velik spletkar, ki uspeva tudi s pomočjo dominantnih medijev, kar mu je vlivalo upanje na dober rezultat Novakove.

    S takimi “hlapci” bo NSi samo še drsela navzdol, bi morali vedeti njeni funkcionalno pismeni člani. Kot kaže jih v vodstvu primanjkuje?

    Všeč mi je

  10. Pred drugim oz. odločilnim krogom volitev predsednika RS kot najvišjega neposredno izvoljenega predstavnika in zastopnika vseh državljanov Slovenije smo se volivci v večini znašli v skrajno nespodbudnem položaju.
    Pred seboj imamo dva “finalista”, ki oba nesporno sodita v levo-liberalno območje univerzalne razpredelnice in za katerima odkrito ali prikrito stojijo leve parlamentarne politične stranke, naslednice in frakcijske kloniranke ter variacije nekdaj totalitarne KPJ/KPS oz. ZKJ/ZKS (od SD in novokomponirane Levice, preko SMC do Desusa, ZaAB ter izvenparlamentarnih postvstajniških strank in gibanj), a tudi nikoli docela razvidna in določno prepoznavna interesna zaledja iz mafijsko delujočih omrežij zajedalskega politično-kriminalnega podzemlja.
    Aktualni predsednik RS Borut Pahor je na številnih demokratičnih volitvah v državi največkrat preverjeni in večinsko potrjeni nekdanji predsednik stranke SD, predsednik DZ, vlade RS in evroposlanec iz RS. Skratka, človek z ogromno zakladnico, a tudi neodložljivim bremenom številnih in raznovrstnih domačih in mednarodnih političnih izkušenj, korektno in dostojno opravljenih nalog, a tudi namernih in nenamernih napačnih ali škodljivih odločitev in kdaj tudi spornih neodločitev.
    Njegov presenetljivi izzivalec je kamniški župan in diplomirani dramski igralec Marjan Šarec, ki premore za zdaj komaj lokalne politične izkušnje župana manjšega mesta ter poklicne izkušnje prepoznavnega ljudskega in medijskega zabavljača, a ga je kljub očitnim primanjkljajem v političnih in državniških izkušnjah nadvse močno in učinkovito podprl del najbolj trde in konservativne levice z najvplivnejšim upokojencem Milanom Kučanom na čelu ter z vsem razpoložljivim medijskim zaledjem in tudi najbrž ključnim strokovnim zaledjem “kreatorjev” oz. “usmerjevalcev” javnega mnenja.
    Dvoboj zrele politične osebnosti s številnimi državniškimi izkušnjami, a tudi številnimi bremeni očitkov, kritik in celo obtožb za storjeno in/ali nestorjeno, proti mlajšemu tekmecu tako rekoč brez izkušenj iz politike na državni in mednarodni ravni, a zaradi tega tudi brez možnih očitkov, kritik in obtožb.
    Za volivce levice je pravzaprav razlika med kandidatoma le v niansah, saj bo v vsakem primeru leva opcija še naprej popolnoma nadzorovala in obvladovala vse demokratično izvoljene, legalne in legitimne organe in veje državne oblasti: predsednika RS, DZ, vlado RS ter nikoli reformirano sodno vejo oblasti kot nasledek totalitarne državne ureditve iz časov SFRJ. Nekaj dinamike in zmede vnaša v levo sfero volilnega telesa le večkratni javni poseg najvplivnejšega upokojenca proti aktualnemu predsedniku, ki pa je videti bolj kot osebnostno pogojeni obračun nekdanjega “učitelja” z neposlušnim “učencem”.
    Tudi za volivce “slovenske pomladi” in zahtevane diskontinuitete z nekdanjim komunističnim režimom je razlika med kandidatoma oz. levima tekmecema komaj v niansah, če zanemarimo ključno razliko v njuni življenjski, politični in državniški izkušenosti ter javni preverljivosti vseh njunih dejanj.
    Ker volimo politično in državniško osebnost, ki nas bo naslednjih pet leta predstavljala in zastopala doma in na tujem, bo torej potrebno razmišljati predvsem o tem, kateri od tekmecev bo znanim in neznanim izzivom ter nalogam v spremenljivih in negotovih mednarodnih okoliščinah bolj dorasel?
    V vlogi predsednika RS torej ne gre le za prestiž med “levico” in “desnico”, ali celo med “konservativno” in “liberalno levico”, ampak predvsem za odgovorno, dostojno in pošteno predstavljanje in zastopanje vseh Slovencev in vseh državljanov Slovenije.
    Za odgovor na slednje vprašanje, kdo bo primernejši za opravljanje te častne naloge, pa se splača ponovno potruditi z razmislekom in aktivno udeležbo na volitvah najvišjega neposredno izvoljenega funkcionarja v državi.

    Všeč mi je

    • Na kratko povedano. Kučan je poskrbel, napovedano, da bo v dobi petih let zamenjava ustavnih sodnikov dokončno leva. To je tudi cilj leve nomenklature in edina vloga predsednika države. Za vse ostalo je guncanje afn v pristojnosti predsednika. Eden ali drugi bosta izvajala ukaze Murgeljske države. Razlika bo samo v niansi jutranje ali večerne zarje.

      Všeč mi je

  11. Na volitvah izbiramo kandidate različnih političnih usmeritev. Tako je bilo v 1. krogu. V 2. krogu sta ostala dva leve usmeritve, eden celo bivši član CK KPS.
    Glede na slovensko zgodovino, se pri nas komunistov ne voli. Tako je moje stališče.
    Nimam izbire, na volilni dan ostajam doma.

    Všeč mi je

  12. G. Jančič, dajte prosim zablokirati števce tako, da je možen samo eden klik up or down. Ker so se zgleda našle subverzivne osebe, ki ne ločijo dobrega od slabega okusa in nabijajo brez veze.

    Všeč mi je

  13. Tisti, ki ste mi prisodili minuse glede mojega mnenja o Šarcu, ki bi bil še veliko bolj okinčan z rdečeimi funkcionarskimi nazivi če bi bil Pahorjevih let, preberite na portalu Reporter mnenje o tem dvolićnežu izpod peresa profesorja teoloških ved gospoda Juhanta.

    Všeč mi je

  14. Več kot očitno je, da so z nekaj mesečno zamudo tudi ta portal našli levičarski fakini, ki ne znajo komentirati, so pa dobri provokatorji in za sabo puščajo sledi.
    Če se bo nadaljevalo, ga bom jaz zapustil.

    Ti, isti so zapacali Politiks, Časnik, Reporter, Požareport, Nova24tv.
    Kliki pač štejejo, ne glede na to kakšni so.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s