Nov “Ne !” ustavnemu sodišču – spreminjanje ustave zdaj!

„Ne berete prav poslovnika,“ je Jani Möderndorfer (SMC) nekoliko presenečeno protestiral, ko je predsednica odbora za izobraževanje Mirjam Bon Klanjšček (nepovezani) že tretjič naglo onemogočila razpravo o odpravi diskriminatornega financiranja osnovnih šol v lasti katoliške skupnosti. Že tretjič zapored je prejšnji teden v četrtek s preložitvijo točke onemogočila, da bi parlament s skoraj dvema letoma zamude le storil, kar je zahtevalo ustavno sodišče in nekaj več denarja namenil osnovni šoli Alojzija Šuštarja (in še še nekaj podobnim). V 742 milijonov evrov težkem proračunu za osnovne šole gre za drobiž: nekaj sto tisoč evrov letno. Predsedniku državnega zbora Milanu Brglezu zaradi manevra Bon Klanjščkove ne bo preostal drugega kot da spoštovanje ustavnosti že spet umakne z dnevnega reda seje. Tokrat novembrske, ki se začne čez dva tedna.

Uspešna blokada z leve

Predsednica odbora za izobraževanja Mirjam Bon Klanjšček (nepovezani), ob njej Miha Kordiš (Levica) Foto: DZ/Urša Vidrih

Ker se je zgodilo že tretjič in s precej za lase privlečeno argumentacijo, je precej jasno, da Mirjam Bon Klanjšček namerno onemogoča možnost, da bi parlament odločal, ali bi spoštovali sodbo ustavnega sodišča. Razlaga je, da se blokada nujna, ker poteka spreminjanje ustave. Bon Klanjškova, ki strankarsko sodi k Alenki Bratušek, tega ne počne na lastno pest. Je podpisnica predloga za spremembo ustave, da razsodbe ne bi spoštovali. Predlog je pred leti oblikoval vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, podpisali pa so ga tudi poslanci koalicijskega Desusa. Razpravo je Bon Klanjščkova prejšnji teden prekinila po proceduralnem predlogu Janka Vebra (SD). Veber je podpredsednik tega odbora in je še preden so začeli razpravljati opozoril, da je ustavna komisija državnemu zboru predlagala, naj odloči, ali bi začel postopek spreminjanja člena ustave o financiranju osnovnih šol. Klanjščkova je po tem opozorilu razglasila, da ima po letos popravljenem poslovniku možnost sejo prekiniti.

Finta Bon Klanjšček

Nov odstavek poslovnika, ki velja od julija letos, pravi:

»Če je na podlagi razprave treba pripraviti predloge odločitev ali stališč, predsedujoči obravnavo te točke dnevnega reda prekine. Obravnava te točke dnevnega reda se nadaljuje po predložitvi potrebnih predlogov odločitev oziroma stališč.«

Ker nobenih psoebnih dodatnih predlogov ali stališč po razpravi ni bilo, je bilo očitno, da je imel Möderndorfer prav z opozorilom, da Bon Klanjškova izmišlja razlog. Razlaga Bon Klanjščkove, če obvelja, opozicijskim predsednikom omogoča neskončna zavlačevanja postopkov. Bon Klanjščkova je napovedala, da bo odbor spet govoril o financiranju osnovnih šol, ko bo državni zbor odločil, ali bi spreminjali ustavo. Po tem pojasnilu je končala sejo, ki jo je nekaj minut prej začela. Člani so bili povečini presenečeni, zakaj so sploh prišli. Protestiral pa je le Möderndorfer. A zaleglo ni. Doslej je Bon Klanjščkova prestavila odločanje že tretjič. Prvič je prestavitev pojasnila, češ da koalicija ni usklajena in vsak predlaga svoja dopolnila, kar je bil res, a to ni prepovedano in tudi ni resen razlog za onemogočanje odločanje.

Drugič je „zmanjkalo časa“. Tretjič pa zaradi priprave odločitev in stališč odbora, ko kakšnih posebnih odločitev ali stališč ni nihče predlagal in celo predsednica sama je pojasnila, da je prekinitev iz povsem drugega razloga: da bi državni zbor odločil, ali bo začel postopek spreminjanja ustave.

Prva sprememba: pitna voda

Čez dva tedna parlament ne bo spreminjal ustave. Le odločal bo, ali bi začel postopek spreminjanja O takšnem predlogu odloči z dvotretjinsko večino glasov navzočih poslancev. Ali bo ustavo tudi res spremenil, pa odloča pozneje z dvotretjinsko večino vseh poslancev, kar pomeni, da mora spremembo čisto na koncu podpreti najmanj 60 poslancev. Ali bo ustava spremenjena, bo odvisno od poslancev SMC. Stališča drugih so jasna. SDS in NSi sta za spoštovanmje sodbe. A združujete le 25 poslancev. Manjšinska poslanca se v spopad najbrž ne bosta mešala. Tudi če bo nekaj nepovezanih za spoštovanje ustavnosti, lahko levica, če se jim pridruži SMC, poveže 61 ali celo 62 poslancev.

Od zadnjih volitev je državni zbor enkrat ustavo že spremenil in vanjo pred letom vključil določbo:

“Vsakdo ima pravico do pitne vode. Vodni viri so javno dobro v upravljanju države.Vodni viri služijo prednostno in trajnostno oskrbi prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev in v tem delu niso tržno blago. Oskrbo prebivalstva s pitno vodo in z vodo za oskrbo gospodinjstev zagotavlja država preko samoupravnih lokalnih skupnosti neposredno in neprofitno.”
Doslej posebnih posledic te spremembe ni bilo opaziti.
Advertisements

6 thoughts on “Nov “Ne !” ustavnemu sodišču – spreminjanje ustave zdaj!

  1. Prvi predsednik DZ dr. France Bučar je večkrat poudaril, da se je potrebno lotevati vsakršnega spreminjanja oz. popravljanja veljavne ustave “s tresočo roko”.
    Zdaj pa skušata stranki vladajoče koalicije (Desus in SD) ob asistenci opozicijskih levih strančic ZL in ZaAB ter ob ključni iniciativi predsednika DZ in podpredsednika vladajoče SMC spremeniti ustavo zgolj zaradi tega, da vladi ne bi bilo treba izvršiti že dve leti stare veljavne odločbe ustavnega sodišča RS ter odpraviti diskriminacije otrok pri izvajanju verificiranega programa javne obvezne devetletke v zasebnih šolah.
    Gre za poskus nedopustnega ustavnega “obvoda”, ki ga je javno izrecno zavrnil univ. prof. dr. Rajko Pirnat, saj bi uvajanje take prakse v slovensko politično kulturo lahko pomenilo, da bi vladajoča koalicija, ki bi premogla “ustavno večino” (se pravi več kot dve tretjini poslancev), lahko s spreminjanjem ustavnih členov kadar koli blokirala uresničevanje parlamentarni večini neprijetnih ali motečih zakonskih določil ter bi se s tem parlamentarna dvetretjinska večina dejansko postavila nad veljavno ustavo RS.
    S tem bi bilo konec parlamentarne demokracije, ki bi jo nadomestila diktatura “ustavne večine” v parlamentu. Da bi diktatura “ustavne večine” lahko postopoma “napredovala” do “čiste” diktature, ki bi zlahka odpravila vsakršno možnost participacije parlamentarne ter nazadnje tudi družbene opozicije oz. manjšine, ni treba opozarjati posebej. Kot vedno, so tudi tokrat poti v nedemokratično diktaturo “tlakovane z dobrimi nameni”, se pravi, s trmoglavim in protiustavnim ohranjanjem diskriminacije otrok v javno verificiranih programih devetletke, ki pa jih izvajajo osovažene in zatirane zasebne šole.

    Všeč mi je

  2. Samo se malo casa ji preostane za zajeb…….Slovencev in si je, vec kot ocitno, to babse odlocilo, da ga v popolnosti izkoristi. Nikoli vec ne bo priplezala niti do vrat Parlamenta. Neverjetno, kaksno gamad imamo…

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s