»Revna« Ljubljana potrebuje dodatne milijone

Državni svet ta teden ne bo glasoval, ali bi z vetom ustavil dodatne milijone za občino Ljubljano. Dodatne milijone je prestolnici, ki jo vodi Zoran Janković, prejšnji teden na predlog vlade Mira Cerarja dodelilo 43 poslancev koalicijskih SMC, Desus in SD, ki se jim je pridružila še nekdanja premierka Alenka Bratušek. Proti je glasovalo 17 poslancev SDS Janeza Janše in NSi Ljudmile Novak. Ali zahtevati glasovanje o vetu sta danes (v ponedeljek) popoldan na skupni seji razpravljali komisija za lokalno samoupravo in interesna skupina lokalnih interesov, ki združuje večino državnih svetnikov.

Predlog, da bi zahtevali glasovanje o vetu, je odločna večina po razpravi zavrnila. Za nujno sejo državnega sveta, ki bi že jutri glasoval o vetu, je bil le en svetnik,  osem jih je bilo proti, ostali so se vzdržali. Prevladalo je, je bilo po seji slišati neuradno, da je bolje, če največja občina dobi nekaj več denarja. Morebitni veto ostalim ne bi nič pomagal.

Lah: Ali postajamo Romunija?

Če bi svetniki zahtevali glasovanje o vetu in bi bil ta izglasovan, bi se poslanci koalicije morali nekoliko bolj potruditi kot prejšnji teden, da bi Janković v letu, ko bodo parlamentarne in lokalne volitve, dobil dodatni denar. Nujnih bi bilo 46 glasov, da bi obveljala sprememba zakona o glavnem mestu, ki prestolnici za prihodnje leto zagotavila dodatnih 3,3 milijona evrov. Financiranje so poslanci popravili tudi dolgoročno: nekaj bo v proračun Ljubljane padlo celo že letos. Čisto jasno pa to, koliko dodatnega denarja za Ljubljano so poslanci uzakonili, niti ni. Kot so opozorili pravniki v državnem zboru so določbe namreč nekoliko dvoumne.

Iz opozicije je v proceduri poslanec Zvonko Lah (NSi) zakon ocenil tako:

“Bojim se, da gremo v centralizacijo, da gremo v tisti smeri kot v Romuniji. Ko si v glavnem mestu se vse sveti, ko greš 20 kilometrov ven, si pa v gumijastih škornjih.”

Matić: Poprava krivice

Poslanec vladne SMC Dragan Matić pa je odločitev pozneje ocenil tako:

“Na ta način zagotavljamo uravnotežen model financiranja največje občine, ki ima v primerjavi z vsemi ostalimi občinami posebne naloge. Pri tem stojimo na stališču, da ne gre za privilegiranje MOL, ampak za izenačevanje ali komur je bliže, popravo krivic.”

Državni svetniki so v postopku dodaten denar za Ljubljano zadnje mesece sicer podpirali, a opozarjali, da ostale občine niso deležne enake obravnave, in to zlasti, ko je govora o določitvi višine povprečnine, vladni pristop reševanja problematike financiranja občin pa vodi v vedno večji razkorak med glavnim mestom, kjer je skoncentrirana večina delovnih mest in stanovanj, ter ostalimi….

Vladna ocena, kaj sprememba pomeni v denarju, je bila takšna:

Ocena ni povsem točna, ker so poslanci zakon nekoliko popravili in odločili s prehodno določbo, da bo Ljubljana nekaj dodatka dobila tudi že letos. Z določbo, ki je takšna:

Celotna sprememba zakona o glavnem mestu, o katerem ne bo veta državnega sveta, je takšna:

[pdf-embedder url=”https://peterjancic.files.wordpress.com/2017/10/0b832af5422b7374cf3a.pdf”%5D

 

Advertisements

5 thoughts on “»Revna« Ljubljana potrebuje dodatne milijone

  1. Je treba pohiteti. Če si hoče rdeča mafija spet zagotoviti zmago na prihodnjih državnozborskih volitvah morajo čimveč
    našega denarja kanalizirati v ljubljansko mafijsko kloako. Ljubljanska greznica zaradi številčnosti s svojimi glasovi izdatno pripomore k zmagi rdečih kleptomanov

    Všeč mi je

  2. Da je Ljubljana revna drži. Revna je na duhu.
    Postaja vse bolj provincialna balkanska palanka, če ravno jo župan proglaša za najlepše mesto na svetu.
    Med prestolnicami Evrope je nekje na zadnjih mestih. Za njo je morda še kakšna prestolnica, ki pa je prestolnica manjše države, kot je Slovenija.
    Ljubljana, tako kot Slovenija propada in zaostaja. Ljubljana še bolj.
    Začnimo z urbanizmom.
    Ljubljana je brez dolgoročnega urbanističnega načra v katerem bi začrtala svoj razvoj. Mestna oblast s primitivcem na čelu ne ve, kaj Ljubljana potrebuje, zato tudi ni v stanju načrtovati njen razvoj.
    Prav gotovo je ena redkih, če že ne edina prestolnica skozi skatere središče se dnevno valijo tovorni vlaki in se mešajo s potniškim prometom. Tako se včasih znajdejo krave in ovce živalskega in človeškega izvora hkrati na istem preronu v različnih vagonih.
    Do sedaj ni uspelo Ljubljani odločiti se, kaj naj naredi z železnico? Ali jo naj poglobi, ali pa prestavi na preiferijo. Parv tako ni načrta, ki bi povezal primosko in gorenejsko progo.
    Za javni promet ni jasno, ali Ljubljana ostaja pri avtobusih, ali se bo odločila za kakšen drugačni javni prevoz. Avtobusna postaja je slika župana.
    Pa gremo dalje. Ljubljana je prestolnica, ki nima ustreznega gledališča, niti opre, niti drame! Ljubjana nima ustrezne koncertne dvorane. Ljubljana nima študijske knjižnice. No Slovenci je nimamo.
    Slovenija nima predsedniške palače, pa vladne palače tudi ne.
    Ko gledamo predsednika kako mimo Kidiča vstopa v svoj del palače skozi stranski vhod sicer francjožefovske palače vidimo, da predsednik ni kaj dosti več kot služinčad, ki je pri tem vhodu vstopala, ko je palača blesela pod Francem Jožefom.
    Še večja neumnost je, ko ministri hodijo na sejo vlade v depandanso preko ceste vladne palače. To je unikum, ki ga sicer ni zakrivil provincialni župan, bi pa z urbanističnim načrtom moral zagotoviti lokacijo primernejšo od te.
    Ljubljana nima ustreznega kopališča. Pokritih bazenov, ne letnega kopališča. Pravzaprav bi takšnih moralo biti več.
    Pa še cela vrsta objektov bi morali najti mesto v urbanističnem načrtu. Recimo kompleks akademij. Kje bodo stale? Nihče ne ve. Nikogar to ne zanima!
    Tud o nacionalnem muzeju ne vemo nič. Kje bo lociran?
    Potem pa si oglejmo bedo na kulturnem področju? Kateri ansambel pa lahko stopa po svetovnih odrih?
    Počasi bledi slava, počasi se vtapljajo v sivo povprečje.
    Tudi na športnem področju ni nič bolje. Vse prestonice imajo kakšen športni kolektiv, ki kraljuje v mednarodnih arenah. Ljubljani je uspelo, da je v vseh discilinah primat zapravila.
    Z 10% provizij, ki jih župan pokasira, preden se kaj zgradi, bi lahko kaj od tega, kar Ljubljani manjka bilo že zgrajenega. Ali pa bi morda kaj blestelo na svetovni sceni: Nič od tega.
    Očitno postaja Ljubljana mesto brez meščanov. Meščani so namreč publika, ta zahteva kvaliteto in ni kulture in športa brez publike. Publiko je potrebno vzgajati. Vzgoje pa ni.
    Ali lahko publiko vzgajajo akademiki tipa 32 podpisnikov? Najverjetneje ne, saj ti bolj sramotijo akademijo, sramotijo univerzo, ki ni več tista inštitucija, s katero bi se Ljubljana lahko dičila. Očitno se je prilagodila okviru podeželska palanke, v katero se Ljubljana intenzivno pretvarja.
    Tudi iz kliničnega centra so uspeli narediti štalo. Bravo!
    Sto bifejev v zlatem kvadratnem kilometru v središču Ljubljane je premalo, da bi lahko bila Ljubljana prestolnica evropske Slovenije.
    V Evropo ne bodo Ljubljane ponesle subvencije. Ni vse v denarju. Potrebni so zanesenjaki z znanjem in poštenjem, ki ljubijo svoje mesto in ne rokomavhi, ki si na račun mesta polnijo žepe.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s