Kršitev ustave: Koalicijska zmeda ob šoli Alojzija Šuštarja

Ali je SMC Mira Cerarja in DeSUS Karla Erjavca uspelo najti čarobno formulo, da bi brez SD Dejana Židana odpravili diskriminacijo otrok iz povečini vernih družin, katerih starši morajo doplačevati za šolanje na osnovni šoli Alojzija Šuštarja, se tudi v četrtek popoldne, ko se je ponovno sestal odbor za izobraževanje, ni pokazalo. Desus je poskušal doseči kompromisno rešitev, ki staršem, ki šolajo otroke na šoli Alojzija Šuštarja, ne bi bila preveč všeč. Razjezila pa bi lahko starše v drugih podobnih šolah, ki so že polno financirane in bi jih novost udarila po žepu. A sejo odbora so popoldan poslanci le začeli, a jo je predsednica Mirjam Bon Klanjšček takoj tudi prekinili in preložila, ker je zmanjkalo časa. Predsednica mi je v petek zjutraj na vprašanje, kdaj bi se razprava lahko nadaljevala, odgovorila, da še ne ve.

Desusov kompromis, ki vsem ne bo všeč

[wp_ad_camp_2]

Ministrica za izobraževanje Maja Makovec Brenčič ni nič predlagala v rokih, ki jih je zahtevalo ustavno sodišče Foto: P. J.

Slišati je, da je med SMC in Desus dosežen dogovor, da bi iz SMC Desusovo rešitev podprli.

Diskriminacijo, ker država ne plačuje obveznega programa osnovnega šolanja, bi po sodbi ustavnega sodišča državni zbor moral odpraviti že pred dvema letoma. A je do takrat koalicijska večina le trikrat zavrnila predloge SDS Janeza Janše, da bi to storili. Sicer pa vlada, kjer je bila za področje pristojna zdaj kandidatka za predsednico republike Maja Makovec Brenčič, še predlagala ni ničesar.

Ko je to letos, to pomeni z veliko zamudo, ki pomeni kršenje ustavnega reda, le storila, se je le še dodatno zapletlo. Večkrat.

Koalicija: Vsak na svojo stran

Nazadnje je pred dvema tednoma po precej kaotičnem in konfliktnem dogajanju v odboru za izobraževanje predsednica Mirjam Bon Klanjšček (nepovezani) sejo odbora prekinila in s tem onemogočila, da bi državni zbor o odpravi neustavnosti odločal že ta mesec.

V četrtek ta teden je odbor ponovno razpravljal, da bi lahko državni zbor morebiti odločal vsaj oktobra. Kako hud je spor, kaže, ker tri vladne stranke, SMC, Desus in SD, v tri smeri popravljajo predlog svoje lastne ministrice in koalicijske vlade, kako spoštovati sodbo ustavnega sodišča, ki zahteva enako financiranje obveznega programa vseh osnovnih šol. Koliko denarja torej dati tem osnovnim šolam.

Ministrica Makovec Brenčičeva, ki je iz vrst SMC, je po ostrih kritikah z leve, da izenačitev financiranja osnovnih šol, ki jo zahteva ustavno sodišče, ki je finančno drobiž, pomeni konec javnega šolstva, predlagala nekakšno vmesno rešitev, da bi enako financirali obvezne programe, že za razširjene programe pa za zasebne osnovne šole še naprej le 85 odstotno. SDS bi izenačila tudi financiranje razširjenih programov. Država po predlogu SDS ne bi financirala le dodatnih vsebin, kamor sodi verski pouk. SD bi ohranila dosedanji neustavni sistem. Desus pa predlaga “kompromis” da bi povsem financirali obvezni program, razširjenega pa nič. S čemer bi najbrž osnovni šoli Alojzija Šuštarja v seštevku financiranje morebiti celo znižali. Pri tem sta bili SMC in Desus menda blizu kompromisa, je slišati.

Še spreminjanje ustave

[wp_ad_camp_4]

Matjaž Han (levo) je sprožil postopek spreminjanja ustave, a doslej več kot to še ni uspelo. Foto: DZ/Barbara Žejavac

Popolne enakosti ne predlaga nihče in je tudi ustavno sodišče ni zahtevalo: zasebne osnovne šole po nobenem od predlogov ne dobijo denarja za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo. Noben predlog tudi ne govori o tem, da bi država plačevala verski pouk v teh šolah.

Za začetek oktobra je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) sklical sejo ustavne komisije o predlogu SD, ki bi v ustavi določila, da šolanja otrok v osnovni šoli Alojzija Šuštarja ni treba enako financirati. Spremembo je vodja poslanske skupine SD Matjaž Han predlagal takoj po tem, ko je ustavno sodišče konec leta 2014 presodilo, da država krši ustavno načelo enakosti pred zakonom, ker za obvezni program šolanja otrok na šoli Alojzija Šuštarja, ki je v lasti katoliške skupnosti, namenja le 85 odstotkov vsote, ki jo za enako stvar dobijo programi državnih šol.

Sodniki so presodili, da država s tem diskriminira otroke iz povečini vernih družin. Diskriminacijo bi parlament po sodbi moral odpraviti najpozneje do januarja lani. Projekt spreminjanja ustave, ki ga je sprožil Han s poslanci SD, ZL in Desusa, je obstal predvsem, ker se mu niso pridružili poslanci SMC. Razlog pa je povzel kar predsednik strokovne skupine ustavne komisije Rajko Pirnat z zelo kritičnim stališčem, kaj počnejo predlagatelji spremembe: »Državni zbor lahko spremeni ustavo, ne sme pa tega storiti s »sprevrženim namenom nadigrati ustavnega sodišča,« je takrat dejal Pirnat.

Kaj ponujajo stranke?

[wp_ad_camp_2]

Dopolnila, koliko bi plačali, ki so pred odborom, so po vsebini takšna:

SDS: Zasebni osnovni šoli se za izvedbo programa zagotavlja 100 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje programa javne šole. Zasebnim osnovnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo in tudi ne za dodatne programe, denimo verouk.

SMC: Zasebni šoli se zagotavlja 100 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa javne šole, in 85 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje razširjenega programa javne šole. Ne pripadajo jim sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo in tudi ne za dodatne programe, denimo verouk.

SD: Nič se ne spremeni, torej del zasebnih osnovnih šol država še naprej financira 85 odstotno, del pa 100 odstotno.

Desus: Zasebni šoli se za izvedbo obveznega dela programa, ki je pridobil javno veljavnost, zagotavlja 100 odstotkov sredstev, ki jih država oziroma lokalna skupnost zagotavlja za izvajanje obveznega programa javne šole.  Razširjen program, se ne financira iz javnih sredstev. Zasebnim osnovnim šolam ne pripadajo sredstva za naložbe, investicijsko vzdrževanje in opremo in tudi ne za dodatne programe, denimo verouk.

Advertisements

5 thoughts on “Kršitev ustave: Koalicijska zmeda ob šoli Alojzija Šuštarja

  1. Kakšna zmeda neki?

    Gre za strah pred za zasebnimi šolami, pa ne le onimi, ki jih organizira ta, SPORNA inštitucija, gre za strah na splošno, ker se zavedajo, da bi z zasebnim šolstvom rdeče šole izgubile monopol in otroke bi začeli učiti pošteno zgodovino.

    In ne nazadnje, polovico učiteljev bi lahko ostalo doma, ker ne bi imeli kje delati niti KAJ.

    Všeč mi je

  2. Ja, iz članka sklepam, da je obvezni program javne šole (in sicer tako v zasebnih kot tudi javnih šolah) sestavljen iz:
    – obveznega obveznega programa javne šole in
    – obveznega razširjenega programa javne šole.
    Očitno pa je Ustavno sodišče odločilo o obveznem programu javne šole. Torej, kaj ni komu jasno?

    Všeč mi je

  3. Tako kot zdravstvo, bi moralo biti tudi šolstvo privatno. V večini sprivatizirano.
    Ti revolucionarji zavirajo vsak napredek.
    Če ne bi imeli 45 let totalitarističnega sistema, se nihče ne bi dajal o polnem financiranju ene šole. Ker tega ljudje, navajeni evropske civilizacije, sploh ne bi razumeli.
    Cvikam, da še precej prihodnjih generacij ne bomo uspeli izriniti nenormalnega komunističnega razmišljanja in se končno v polnosti priklopiti evropski civilizaciji.

    Všeč mi je

  4. “Za začetek oktobra je predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC) sklical sejo ustavne komisije o predlogu SD, ki bi v ustavi določila, da šolanja otrok v osnovni šoli Alojzija Šuštarja ni treba enako financirati.”

    Gre za nov odkrito protiustaven, diskriminatoren in do vernih odkrito sovražen poskus ohranjanja obstoječega neustavnega in nezakonitega stanja, ki je v popolnem neskladju tudi z mednarodno veljavnimi temeljnimi pravicami in svoboščinami ter še posebej z že zdavnaj formalnopravno zavarovanimi verskimi svoboščinami v demokratičnih in pravnih državah skupnosti EU.

    Porazno je, da ideološki, politični in premoženjski dediči nekdanje totalitarne in monopolne KPJ/ZKJ oz. KPS/ZKS, razpršeni po strankah samooklicane levice (od Židanove SD in Erjavčevega Desusa do Bratuškove ZaAB in Mesčeve Levice) že dve leti vztrajno in trmoglavo blokirajo uresničenje odločbe ustavnega sodišča RS ter do “drugačnih” sovražno vztrajajo pri nedopustni diskriminaciji na osnovi osebnega prepričanja, svetovnega nazora oz. verske pripadnosti.

    Katastrofalno ob vsem tem pa je, da to protiustavno diskriminacijo na osnovi svetovnega nazora in verskega prepričanja mrtvoudno tolerira predsednik vlade RS in vladajoče stranke SMC dr. Miro Cerar, ki je profesor pravnih ved in ki je že pred letom staršem in šolarjem na šoli nadškofa Alojzija Šuštarja obljubil, da bo njegova vlada izvršila ustavno odločbo o nujnem enakem financiranju javnoverificiranega programa devetletke ne glede na to, ali ga izvaja javna ali zasebna šola.
    In nič manj škandalozno seveda ni, da podpredsednik SMC in predsednik parlamenta dr. Milan Brglez, ki je profesor mednarodnega prava s FDV, zdaj poskuša veljavno odločbo ustavnega sodišča na predlog najbolj ekstremnih dedičev komunističnega enoumja ter najbolj zadrtih sovražnikov kristjanov izigrati “s sprevrženim namenom”, kot utemeljeno ugotavlja profesor dr. Rajko Pirnat, ter vsiliti ustavnodiskiminatorni “lex zavod Alojzija Šuštarja”.

    In nezadnje, gotovo brezplodno cepetanje na mestu in cincanje pri uresničevanju veljavne odločbe ustavnega sodišča zagotovo ne more biti v čast ministrici za šolstvo, znanost in šport ter zdaj celo kandidatke SMC za predsednika RS dr. Maje Makovec Brenčič. Zagotovo z obloženim “nahrbtnikom” protiustavnega diskriminiranja kristjanov in njihovih otrok kandidatka ne vzbuja (za)upanja, da bi v novi funkciji zmogla korektno in dosledno spoštovati, razumeti in uresničevati v okviru veljavne ustavne in zakonske ureditve interese vseh državljanov RS ne glede na njihovo svetovnonazorsko in versko prepričanje.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s