Preobrat: Cerar ne gre v Zagreb

Premier Miro Cerar je odpovedal obisk v Zagrebu, za katerega se je pred vsega dvema dnevoma dogovoril s hrvaškim premierom Andrejem Plenkovićem. Za odpoved se je Cerar odločil, kot je povedal za Odmeve javne RTV voditelju Slavku Bobovniku, ker je Plenković v govoru v OZN sporočil, da se ne namerava pogovarjati o uresničevanju arbitražne pogodbe, ker je ta za Hrvaško nična.

Kako ravnati do Zagreba?

Že julija, ko je je bilo v Ljubljani prvo srečanje šefov hrvaške in slovenske vlade po razglasitvi arbitražne odločitve, je o smiselnosti pogovora dvomil zunanji minister Karl Erjavec (Desus). Dejal je, da če bi bil sam premier bi se šefu vlade sosednje države: „Zahvalil in ga niti ne bi sprejel.“

Premier Cerar pa je po tem avgusta napovedal, da Plenkoviću obiska ne bo vrnil z obiskom v Zagrebu, če se hrvaški premier ne bo pripravljen pogovarjati o uresničitvi arbitraže.

Ni se o čem pogovarjati, če v Zagrebu ne spremenijo stališča, da arbitražne odločbe ne priznavajo, da ta zanje ne velja in celo sploh ne obstaja, je bilo slišati takrat.

Dogovor z različnim ciljem

Ko sta se pred dvema dnevoma Plenković in Cerar v New Yorku le dogovorila za srečanje, sta dogovor opisala različno. Plenković, da se bosta pogovarjala o meji in drugih odprtih vprašanjih, slovenski premier Cerar pa, da bo osrednja tema meja, pri čemer naše stališče jasno: implementacija v okviru arbitraže.

Podrobno sta različni sporočili premierov po dogovoru o srečanju ta teden predstavljeni v članku na povezavi o fototerminu obeh premierov pri ameriškem predsedniku in njegovi soprogi.

Advertisements

10 thoughts on “Preobrat: Cerar ne gre v Zagreb

  1. Že večkrat sem zapisal, da je razsodba o meji med Hrvaško in Slovenijo sramotna in bolj kaže na kazen kot pravično razsodbo.
    Tega ni mogoče drugače dojeti, kot stališče sodišča, da je zaradi incidenta kaznovalo Slovenijo.
    Hrvaška nam ponuja priložnost da tudi mi ne priznamo razsdbe in da gremo v ponovna pogajanja.
    Pri tem pa ni potrebno nikakršne ihte, nikakršne tekme s časom. Ugotoviti je potrebno dejstvo, da je določitev meje pretrd oreh za generacijo, ki danes vlada v Sloveniji in na Hrvaškem. Preblizu so še dogodki iz osvobodilnih vojn na Hrvaškem in Sloveniji.Zato je nacionalni naboj prevelik in nima smisla dražit čustva prebivalcev.
    Takšna meja kot je, lahko ostane še nekaj desetletij in nikomur se nič kaj ne bo zgodilo.
    Najverjetneje bo prihajalo do prask, ki pa ne bodo povzročile vojne med državama.
    Pričakovati je zaplet takrat, ko si bosta Hrvaška in Italija delili Jadransko morje in svoj teritorijalni pomorski pas razširili do sredine Jadrana. Po razsodbi tribunala Slovenija nima možnosti, da pri takšni delitvi sodeluje, saj nima stika z mednarodnimi vodami, kakršne so danes. Takrat pa lahko Slovenija nastopi s svojimi argumenti, pred vsem z dejstvom, da Hrvaška sodbe ne priznava in s tem dopušča možnost, da obstaja razmejitev, kakršna je bila v Jugolaviji, ko je Slovenija kontrolirala morje do Umaga in je imela stik z mednarodnimi vodami.
    Takrat lahko pride do napetosti, vedar te ne bodo bilateralne, ampak bo v sporu sodelovala tudi Italija, morda pa še Črna Gora in Albanija. Prav gotovo takrat ne bo pozicija Slovenija:Hrvaška, ampak Slovenija, italija,Črna Gora, Albanija: Hrvaška.
    verjetno je razmerje 4:1 ugodnejše, kot razmerje 1.1. Takrat lahko prizadete države sklenejo kondominij in se Slovencem ponovno omogoči ribolov vse do Otranta.
    Takšno napenjanje mišic, kot se gre Mirao Cerar je nepreduktivno. Pahorjeva Casnossa, ki je pripeljala do arbitražnega sporazuma je zelo poučna. Mar si Cerar želi, še ene Canosse?
    Pa ne gre za Ceararja, gre za Slovenijo.
    Najmanj, kar bi moral storiti ta nesposobnež je to, da bi prišel s kartami na dan in v govoru naciji sporočil, da je bila Slovenija popolnoma poražena, celo, kaznovana z razsodbo in da se je po “temeljitem premisleku” odločil, da vlada odstopa od implementacije razsodbe o meji.
    V takšnem primeru bi se prvič zgodilo, da bi izrečene besede”temeljiti premislek” imele svoj pomen in bi Cerar res postal premier

    Všeč mi je

  2. Arbitražna razsodba bo ostala samo mrtva črka na papirju. Nihče v EU, še manj pa ZDA se ne bo temeljiteje zavzel za implementacijo le-te. Slovenija je vedno manj upoštevana kot kredibilna članica EU in NATO pakta zaradi paktiranja z Rusijo, tudi zaradi afere pranja iranskega denarja ter grozovite korupcije v državi. Ne čudimo se, da nam proizvajalci žilnih opornic ponujajo in prodajajo te izdelke po višjih cenah kot ostalim evropskim državam. Smo pač znani kot država v kateri cveti korupcija.

    Všeč mi je

    • Dragan, se nisi dojel, da smo v oceh EU in ZDA mafijska drzava, saj smo omogocili pranje denarja drzavi, ki je bila pod mednarodnim embargom! In kje so danes Krizanic, Kresalova, Pahor, Zalar, vodstvo NLBja, Kranjec iz BS? Ni jim hudega, ne oj se, Kucan jih se rabi!

      Všeč mi je

  3. Mojdom, da bo Slovenija postala mafijska država sem ugotovil že leta 1993!!!!!!!!!!
    Tedaj sta Drnovšek in Kučan na delovno mesto podpredsednika uprave tedanje Ljubljanske banke postavila mafijca No.1 Borisa Zakrajška, ki je uspel uničiti STOL
    Kamnik. Za nagrado je bil promoviran na ta odlično plačan položaj, čeprav ni izpolnjeval nobrnega od pogojev za to delovno mesto. Človek z nizkim IQ toda brutalen do podrejenih ter ubogljiv navzgor, zmožen in pripravljen za vse mogoče barabije in lopovščine.

    Všeč mi je

  4. Kolikor se spominjam, je parlament sklenil, da arbitražne razsodbe, ki Sloveniji ne bo dala stika z mednarodnimi vodami, Slovenija ne bo priznala. No, zdaj smo tam. Imamo stik s hrvaškimi vodami, ne z mednarodnimi. Torej mora parlament pri priči odločiti, da je razsodba neveljavna. Mi lahko kdo razloži, zakaj vlada in parlament tega še nista storila? To nasilno priznavanje arbitražne razsodbe, ki nam je v Istri in na Trdinovem vrhu vzela, drugje pa določila mejo po katastru, z vsemi milijon spremljajočimi komplikacijami zaradi neživljenjske meje, ni samo bedasto po cmerarjevo, ampak že naravnost samomorilsko. In koliko milijonov smo dali (hrvatarji pa ne) za to salomonsko razsodbo?

    Všeč mi je

  5. In kaj bo storila vaša vlada če Hrvaška ne bo pristala na arbitražno razsodbo gospod
    predsednik vlade?
    Oh nič, Minisu bomo dali naročilo da postavi razmejitveno mrežo na sredini Piranskega zaliva.

    Všeč mi je

  6. In kaj boste storili gospod Pahor kot pre4dsednik države če Hrvaška ne bo želela implementirati haško arbtrožno razsodbo.
    Oh nič, predlagal bom predsedniku vlade da ljubljansko tramvajkomando pooblasti za
    proučitev možnosti ukrepanja proti Hrvaški pred častnim razsodiščem zveze evropskih
    tramvajkomand.

    Všeč mi je

  7. Ko prebiram komentarje, opažam, kako škodljivi so slovenski mediji, ki načrtno poneumljajo ljudi.
    Potrebno je jasno spoznanje, da je afera o meji pred vsem afera niotranje politike in to slovenske.
    Ko slovenski politiki, pred vsem, ali izključno levi politiki, nekaj zaškrioplje, razpihne afero o meji. Torej ne gre za obrambo Slovenije, domovine, države, še manj državljanov, temveč izključno za obrambo političnih poziciji, za populizem, ki omogoča ohranjanje nesposobnih, amoralnih politikantov na oblasti. Pri tem ni razlike med Pahorjem Ceararjem Erjavcem, ali Brglezom,. Tuerkom, ali Kustec – Lipicarjevo, da bo še kakšna ženska vmes.
    Meja je bila vedno vroča tema v odnosih med Hrvaško in Slovenijo, prvič pa so resno eskalirale napetosti v času Pahorjeve vlade. Pahor ni bil sposoben in ni obvladoval vlade. Šel se je premiera, a nalogi bi bil kos. Vse mu je polzelo iz rok in posledice negove katastrofalne vlade čutimo še danes, saj je pridelal dolg, ki ga bodo odplačevali še vnuki. Kot pa je videti, je mafiji , domači seveda, omogočil veliko pranje denarja.
    V nezavidljivem položaju, ko mu je razpadala koalicija in ko ni mogel brzdati Golobiča, Kresalovo in drugo mafijo iz svojega tabora, prav tako pa mu je opozicija krepko rezala peruti, se je iz obupa lotil blokiranja hrvaškega vstopa v EU.
    To je počel tako nespretno in šarlatansko, da je sledila kazen in prisila k podpisu sporazuma o meji in ustanovitvijo ad hoc sodišča.
    Vedeti je potrebno, da je Pahor sam zlezel na pranger in osramotil sebe in Slovenijo, ki jo je spravil v podrejeni položaj.
    Če ravno je on in sveda režimski mediji proglasil zmago in najlepši dan v njegovem življenju, je bil to začetek popolnega poraza Slovenije.
    Tudi če ne bi prišlo do še enega incidenta, ko sta bila pri nedoputsnem posvetu zalotena Drenikova in Sekulec, bi razsodba bila v škodo Slovenije. Prav z incidentom pa je nastal dodaten problem, ko Hrvaška noče pristati niti na za njo ugodno razsodbo.
    Še enkrat in še mnogokrat je potrebno povdariti, da je razsodba katastrofalno slaba in ponižujoča za Slovenijo. Slovenija je praktično izgubila vse, kar je zahtevala.
    No ja, za naivneže, dobila je možnost ulova nekaj kilogramov rib v dodatno pridobljeni površini Piranskega zaliva.
    Tudi Cerarju gre za nohte. Vse se mu podira. Ni sposoben izvesti niti ene same pametne reforme, država je v kolapsu.
    Zato in pred vsem zaradi bližajočih se volitev ,je z ekipo brezglavo začel s pospešeno implementacijo razsodbe, ki je škodljiva za Slovenijo. Ne le, da je Slovenija izgubila mnogo, izgubila je tudi stik z odprtim morjem in postala tudi de iure prikrajšana država z enakim statusom, kot ga ima BiH.
    Da pa se poraz prikrije, je potrebno na pranger postaviti Hrvaško in jo čim bolj očrniti. To počne slovenska diplomacija na vsakem koraku, kar pa Hrvatje vidijo in ustrezno ukrepajo. Ne odstopajo od dejstva, da je bil sodni postopek kontaminiran, da je incident povzročila Slovenija in da ga upravičeno ne priznajo.
    Afera meja, je torej izključno plod notranje politike Slovenije in boj za ohraniteb tipov kakršni so Cerar, Erjavec, Pahor ali Brglez. Da ohranimo in obdržimo te korifeje pa mora Slovenija na silo implementirati katastrofalno razsodbo.
    Kaj storiti?
    Sedaj je še čas, da se priključimo Hrvaški in razsodbo prav tako ne priznamo. S tem ohranimo status quo, kar pomeni, da teoretično Sloveniji še vedno pipada morja do Umaga in stik z mednarodnimi vodami.
    Če ne danes, pa tudi ne jutri, bodo stekli ponovni pogovri. Nič ne de, ča bodo trajali desetletja. Hrvaška ne bo mogla negirati dejstva, da imamo stik z mednarodnimi vodami in si enakovredno delimo Jadran s Hrvaško, Italijo. Črno Goro in Albanijo.
    S posiljenim priznanjem arbirtažne razsodbe, pa se temu dokončno odpovemo.
    Tudi Cerarju se bomo, pa Pahorju in Erjavcu pa SMC, pa še komu, z nepriznavanjem razsodbe, pa se stiku z mednarodnimi vodami ne bomo.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

w

Connecting to %s