Spremembe: Dušan Semolič ne bo več svetnik

„Ne. Ne bom več kandidiral!“

Tako mi je predsednik zveze svobodnih sindikatov Dušan Semolič pred parlamentom odgovoril na vprašanje, ali se bo znova potegoval za državnega svetnika na volitvah, ki bodo čez dva meseca. Če bi ponovno kandidiral, bi bil skoraj gotovo izvoljen. Bil je že štirikrat zapored. Državni svetnik je že dve desetletji.

Goljufanje za oblast ob Kanglerju

Državnih svetnikov ne volimo volivci. A posredne volitve svetnikov, ki bodo novembra, bodo vendarle pomembne. Kako napeto lahko postane, kaže nenavadno dogajanje, ko so pred petimi leti na volilne organe, ki so izvajali odločanje elektorjev v Mariboru, letele celo granitne kocke. Odziv javnost na napad na volilne organe, kar je za demokratične države kršitev najbolj svetih temeljev ureditve, je bil precej medel. „Vstajniki“, ki so imeli podporo levice, so takrat poskušali onemogočiti izvolitev Franca Kanglerja. Leva večina v državnem svetu je po volitvah, na katerih je bil kljub nasilju Kangler izvoljen za državnega svetnika, zavrnila, da bi mu potrdila mandat. To so razglasili za etično odločitev. Pritrjeval jim je lep del medijev in novinarjev. A „etiko“ je ustavno sodišče soglasno odpravilo kot očitno kršitev ustavne ureditve in Kanglerju dodelilo sedež.

Svetniki so mu ga večinsko (znova le levi del) pozneje spet odvzeli zaradi pravnomočne obsodbe na več kot pol leta zapora, ker so v občini dodelili službeno stanovanje vedeževalki Karin Ježovita. Sodba je bila, ko Kangler več ni bil svetnik, razveljavljena na vrhovnem sodišču, mandat pa Kanglerju ni bil vrnjen. Podobne težave, a v precej manjšem obsegu, je že pred tem imel župan Kopra Boris Popovič.

Starost kot razlog menjav

[wp_ad_camp_4]

Leta 1947 rojeni Semolič je letos avgusta dopolnil 70 let. Podobno kot Semolič se bo najbrž letos “upokojilo” še kar nekaj svetnikov, ki niso več najmlajši. Le dva meseca mlajši od Semoliča je denimo sindikalist Drago Ščernjavič, za katerega se tudi govori, da bi se lahko umaknil.

Čas za vložitev kandidatur za državne svetnike, ko bo jasno, kdo vse kandidira in kdo ne, se bo iztekel čez dober mesec: 23. oktobra. Mesec dni pozneje, 23. novembra, bodo volitve, na katerih ima del svetnikov zaradi načina volitev zagotovljen skoraj stalen sedež. Neke vrste sinekuro. Dobro plačano službo, v kateri ni treba veliko delati. Svetniki za delo prejemajo sejnine. So si pa določili še petsto evrov posebnega dodatka za “delo z volilno bazo”. Ta dodatek jim zagotavlja dobre dodatne mesečne prihodke ob plačah, ki jih dobivajo drugje. Edini, ki je zavrnil dodatek za delo s svojo volilno bazo, torej s sindikatom, ki ga vodi, je bil prav Dušan Semolič.  Dodatek je precej smešen. Župan Popovič, ki redko prihaja v državni svet, ga denimo dobiva za delo s svojimi volivci v Kopru, s katerimi kot župan tako ali tako mora delati. Povrhu si, ker ima v občini oblast, elektorje, torej volilno bazo, pretežno celo sam določi.

Bo Bervar prvi, ki ne bo izpadel?

[wp_ad_camp_3]

Semolič je bil v času pred osamosvojitvijo na prvih volitvah izvoljen za delegata stranke socialistov (prej socialistična zveza delovnega ljudstva) v trodomni skupščini. Že od leta 1991 vodi Zvezo svobodnih sindikatov. Za državnega svetnika je bil doslej izvoljen štirikrat zapored, državni svetnik je že dve desetletji. Pred petimi leti mu je sto elektorjev namenilo 59 glasov, na drugem mestu je bila Branimir Štrukelj s 58 glasovi. Z glasom manj sta bila kot predstavnika sindikatov, ki imajo štiri sedeže od skupaj 40, izvoljena še Drago Ščernjavič in Oskar Komac. Pred desetimi leti je največ glasov zbral Štrukelj (57), sledili so Semolič (54), Lidija Jerkič (51) in Ščernjavič (49). Pred 15 leti je Semolič zbral 60 glasov, boljši od njega je bil le Dora Hvalica (67 glasov). Leta 1997 sta z Vekoslavo Krašovec zbrala največ glasov in to povsem enako število: 107 glasov.

Če je bil šef največjega sindikata v državi Semolič še vsakič izvljen, pa še nikoli ni bil ponovno izvoljen dotedanji predsednik državnega sveta – in to niti za člana državnega sveta. Na preizkusu bo letos Mitja Bervar. Kot predstavnik področja kulture je bil pred petimi leti Bervar za svetnika izvoljen s 14 glasovi, na drugem mestu je z enajstimi izpadel Anton Peršak, ki pa je bil pozneje izvoljen za ministra kulturo za Desus.

Bervar je med mandatom vstopil v vladno SMC in s tem zagotovil, da ta stranka vodi vlado, državni zbor in državni svet.

(Vir naslovne fotografije je spletna stran ZSSS)

Advertisements

2 thoughts on “Spremembe: Dušan Semolič ne bo več svetnik

  1. Državni svet je svojevrstno “slepo črevo” parlamentarne demokracije na Slovenskem. Kandidacijski postopki in volitve vanj so popolnoma nepregledne in odtujene od zainteresiranih javnosti (delodajalci, delojemalci, predstavniki lokalnih skupnosti, sindikatov, kmetov, družbenih dejavnosti itd.), vrhovni domet odločanja DS pa je le zloglasni odložilni veto, s katerim svetniki lahko ponudijo poslancem državnega zbora le nadležno ponovno možnost odločanja o spornem zakonu v celoti in praviloma zgolj možnost trmoglave in “častne” potrditve prvotne odločitve.
    Kot “drugi zbor” v dvodomnem konceptu parlamenta bi moral biti DS tudi kolikor se le da osvobojen zvez in pritiskov s strani vladajoče strankokracije, ki ima že nad državnim zborom tako rekoč neustavno nadmoč. Dejstvo, da je predsednik DS član vladajoče SMC, enako kot sta tudi predsednika vlade in DZ, je slabo spričevalo parlamentarnega pluralizma in demokratične politične kulture v RS.
    Če bi bil postopek kandidiranja in volitev v državni svet bolj pregleden in demokratičen, si ga vladajoča strankokracija zagotovo ne bi mogla podrediti v tolikšni meri, kot je podrejen in vklenjen v vlogi “slepega črevesa” parlamentarne demokracije dandanes.
    Nikomur od naših vrhunskih pravnih strokovnjakov še ni padlo na pamet, da bi stopili v tej naši neracionalni parlamentarni demokraciji vsaj za korak naprej in ponudili DS možnost, da iz nesprejemljivega zakona samostojno izloči le sporni/e člen/e ali celo zgolj sporno alineo ter tako s svojim “odložilnim vetom” zaradi spornega in nesprejemljivega člena ali alinee ne zahteva ponovnega glasovanja DZ o celotnem zakonu, ampak le o spornem členu. In če tudi DZ na ponovnem glasovanju ne izglasuje zadostne podpore spornemu členu, lahko zakon vseeno obvelja, le da brez v DS zavrnjenega in v DZ nezadostno podprtega člena.
    DS, iz katerega bi morali sistematično in dosledno izganjati vplive in pritiske vladajoče strankokracije, bi lahko postal nujen demokratični korektiv odločitev državnega zbora, če bi zastopal resnične in avtentične interese svojih zainteresiranih volilnih baz in če bi lahko sodeloval v kreiranju zakonodaje ne le s post festum sprejetim odložilnim vetom, ampak mnogo bolj ustvarjalno in demokratično že v vseh predhodnih fazah sprejemanja in usklajevanja zakonov iz njegove pristojnosti.
    Seveda pa so stranke vladajoče koalicije zadnje, ki bi bile pripravljene karkoli spremeniti, saj jim prav obstoječi volilni sistem ter obstoječa praksa delitve oblasti omogočata, da se namesto vladavine ljudstva oziroma demokracije krepi vladavina strank oz. vladajoče strankokracija. Zaradi česar v praksi v nasprotju z veljavno ustavo RS in načeli parlamentarne demokracije pri nas vlada izvršna oblast, se pravi vlada RS, tudi nad zakonodajno vejo oblasti, se pravi nad DZ in DS. Na hude posledice te sprevržene prakse v uresničevanju veljavne ustave RS in univerzalnih demokratičnih norm pluralnega parlamentarizma je najbolj glasno, a brez vsakršnega učinka, opozarjal pokojni prvi predsednik demokratično izvoljenega parlamenta RS dr. France Bučar. Žal dandanes v vrhunski politiki na Slovenskem nima ne teoretičnega in ne praktičnega posnemovalca, kaj šele dostojnega naslednika in nadaljevalca.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s