Drugi tir: Referendum popravlja vlado

Doslej na volitve in referendume nisem pogosto hodil. O njih sem pisal in zdelo se mi je prav, da odločijo tisti, ki bodo odšli na volišča. A poslanci so vmes spremenili ustavno ureditev in ta je zdaj takšna, da če boste prihodnje dni ostali doma, bo to v prid vladi, ker zmanjšuje možnost, da bi opozicija dosegla kvorum za razveljavitev zakona.

Vladno stran v kampanji predstavljata le Miro Cerar (SMC) in Dejan Židan (SD). Karl Erjavec (Desus) je pred referendumom razglasil nevtralnost in varčuje. Proti so, ko gre za stranke s poslanskimi klubi: opozicijska SDS Janeza Janše, NSi Ljudmile Novak in tudi Levica Luke Meseca. A Levica je bila nekoliko manj dejavna zadnje mesece. Vladni stranki imata nekaj prednosti v kampanji, za 97.000 evrov, ki so si jih dodelili iz proračuna, kar zakon omogoča.

Po novi ustavni ureditvi se na referendumih ni mogoče izmakniti soodločanju in odločitve prepuščati kar drugim. Čeprav en sam glas še vedno ne spremeni kaj veliko.

Izjema: Referendum o vstopu v Nato

Na volitve ali referendum sem, kar imamo državo, šel enkrat: na referendum o Natu. Takrat sem bil še novinar Večera in napisal sem tudi komentar, zakaj je Nato dobra odločitev. Najprej je bilo dogovorjeno, da bosta po ameriškem vzoru objavljena dva komentarja novinarjev. Za in proti. Ideja za to je bila moja. Sam sem ga pisal za, proti pa Borut Mekina. Ko sem v Ljubljani vodil politično uredništvo Večera, sem Mekino izbral za namestnika. Pozneje je iz Večera odšel na Mladino. Sam sem že pred odhodom Mekine odšel za odgovornega urednika na Delo.

A uredniki v Mariboru so pred referendumom o Natu odločili drugače kot smo predlagali iz Ljubljane in obveljalo je, da bo objavljen le en komentar. Tisti za.

Popravil sem ga, ker ni bilo več komentarja Mekine, ki bi predstavil argumente proti. Objavljena je bila manj odločna in bolj uravnotežena verzija. A za. Ker sem vstop v zahodno zavezništvo podpiral in ga še vedno.

Tokrat pa nisem za.

Glavni razlog za to je, ker je bil zakon o milijardnem projektu sprejet po postopku, ki je predviden za naravne nesreče in vojno stanje. Infrastrukturni zakon ni in ne sme biti naravna nesreča. Vladna zahteva, zaradi katere je moral parlament odločati na vrat na nos, češ da sicer do julija ne bi mogla kandidirati za evropski denar in bo nastala nepopravljiva škoda za državo, je bila izmišljotina. Julij je že davno mimo. Zakon ne velja. Katastrofe ni.

Državno državna kampanja

[wp_ad_camp_3]

Večina v parlamentu je po neumnem postopku na vrat in nos odločila, da bomo 27 kilometrov tira gradili z javno javnim partnerstvom. Za to nenavadno besedno zvezo se skriva ustanovitev novega državnega podjetje (2TDK), ki mu vlada da državni denar. Javno javno partnerstvo je državno državno partnerstvo. Napačne besede se uporabljajo iz propagandnih razlogov. Zdaj vas v kampanji povrhu to državno podjetje prepričuje, da je nujno, da dobi ta vaš denar in posle. Logično. Vsak si želi denar. Zakon državnim podjetjem prepoveduje, da bi smela tratiti vaš denar za kampanje.

Ne brez razloga.

Za železniško infrastrukturo povrhu že imamo podjetje, ki je v državni lasti, ki ima zaposlene in vse mogoče službe. Veliko podjetje z dolgo zgodovino: slovenske železnice. Tudi to podjetje sodeluje v kampanji. Javno javno partnerstvo je nateg, da za svoje kadre politika zagotovi službe in posle, ko bi to z lahkoto opravila že obstoječa državna podjetja. Ali javna, da se lepše sliši.

Zakon povrhu ni jasno predstavil, koliko nas bo gradnja železniške proge stala in kdo bo plačal. O zakonu, ki ne predstavi jasnih posledic, parlament sploh ne bi smel razpravljati. Po zapisanem v predlogu zakona ljudem preprosto nisem znal točno povedati, kaj finančno gledano uzakonjajo. Ker je vlada to finančno konstrukcijo menda pripravljala več let, je bilo še toliko bolj nerazumljivo.

A vse te težave bi bile še rešljive, če koalicija ne bi vztrajala, da smo sredi naravne nesreče in vojne in zahtevala odločanje na vrat in nos, s čemer je onemogočila, da bi bilo mogoče še karkoli resno popraviti.

Samo posledica je, da je bil sprožen postopek za referendum in da danes smo kjer smo. Zdaj ljudje na referendumu opravljajo vlogo, ki bi jo morali poslanci v državnem zboru. A je ne morejo. Na referendumu je mogoče zakon le ša zavrniti ali potrditi. Popraviti nič več.

Uvod v leto vseh volitev

[wp_ad_camp_4]

Kako se bo referendum razpletel, bo pomembno. Za vlado, za opozicijo in tudi za vse vmes in okoli tega. Začenja se namreč volilno obdobje. Čez mesec bodo predsedniške volitve, prihodnje leto pa še volitve poslancev in lokalnih oblasti. V letu dni se bodo zvrstile vse najpomembnejše volitve oblasti.

Razplet referenduma po bo pomemben tudi za način delovanja države.

S tem, da je posodobitev železniških povezav nujna, se strinjamo vsi in vsi se strinjamo tudi, da bo država morala poskrbeti za dvotirno povezavo pristanišča v Kopru s celino.

Že davno bi morala. A ne na način kot da je to naravna nesreča ali vojna.

Posledica je referendum, ki so ga povrhu namerno določili tako, da ni hkrati z predsedniškimi volitvami. Zaradi tega bomo zapravili še nekaj milijonov evrov, volivci pa bodo zato morali dvakrat na volišča.

A tu pač smo.

To je drugi tir.

Advertisements

7 thoughts on “Drugi tir: Referendum popravlja vlado

  1. Pingback: Referendum o naravni nesreči drugi tir | To je kopija: www.spletnicasopis.si in www.spletnicasopis.eu

  2. “Javno javno partnerstvo je nateg, da za svoje kadre politika zagotovi službe in posle, ko bi to z lahkoto opravila že obstoječa državna podjetja.”

    Točno tako!
    Projekte delajo celo privatne družbe, ki jim pokvarjena politika omogoča mastne zaslužke. No, sedaj bo posle sklepala 2TDK z 2 zaposlenima, začasnim direktorjem in njegovim svetovalcem Dragonjo (med drugim je bil tudi šef ruske podružnice NLB).

    Komu vse je Dragonja svetovalec in kdo so njegovi “svetovalci” iz ozadja?

    Pojdimo vsi na referendum in glasujmo PROTI
    Vladni projekt – ZAKON : Alternativni projekt :

    ENOJNI tir za vožnjo navzgor, DVOJNI tir – posodobitev obstoječega tira
    geološko neraziskan teren in izgradnja novega vzporednega tira
    8 predorov (20,5 km) 1 dvotirni predor (4,1 km)
    2 viadukta, 2 mostova
    Ocena investicije: 1,4 mrd € Ocena investicije: 0,8 mrd €
    Izgradnja: do leta 2026 Izgradnja: do leta 2022

    Všeč mi je

  3. Vlada ima v rokah vse niti in lahko k sodelovanju pritegne prav vsakogar.
    Preseneča pa izredno slaba strokovna podlaga s katero namerava zgraditi novo železniško progo med Divačo in Koprom.
    Kljub temu, da je bila že davno prej opozorjena, da bo proti zelo nedorečenemu in površnemu zakonu referendum, se ljudje, ki vodijo projekt niso potrudili, da bi ga pripravili tako, da bi bi predstavili relevantne podatke. Še sedaj ne vemo, ali bo zgrajena dvotirna proga, ali samo enotirna. Ne vemo, kolko bo stal ena tir? Ne vemo, koliko bi stala dvotirna proga? Ne vemo,ali bodo na progi vlaki vozili s 160km/h, ali manj.Ni znano? Ali bo obstoječa proga ostala,ali bo ukinjena? Kdaj bo ukinjena?
    To so najpreprostejša vprašanja, na katere bi vlada morala odgovoriti, pa ne zna, zato, ker pač projekt ni dovolj dobro pripravljen.
    Da o finančni konstrukciji ne govorim. Če vlada ne ve, kaj bo gradila, ne more predstaviti finančne konstrukcije,saj ni vseno, ali bo gradila samo enotirno progo, ali dvotirno proo, ali nekaj vmes. Slednje se nam nekako obeta,pa ne vemo, koliko bo stalo. To, nekaj vmes, pa ni sprejemljivo za lokalno prebivalstvo, pa če ravno predstavnik lokalnega prebivalstva navija “za”!
    Tako, kot je vlada popolnma neučinkovita na drugih področjih je neučinkovita tudi pri vodenju te investicije.
    Nsprotniki so podali celo vrsto konstruktivnih predlogov in to pravočasno, pa jih vlada ignorira. Prav ta ignoranca pa kaže, da ne gre za transparenten posel, temveč za nepošten posel.
    Če ravno gre za zelo domišljavo ekipo, ji vseeno ni mogoče pripisati toliko vzvišenosti, da ne popušča nasprotnikom. Prav gotovo je v ozadju nekaj več. To so finančne mahinacije, ki bodo omogočile bajne zaslužke mafiji, ki se je prilepila na projekt.
    Naivni Cerar pri tem drži le žakel, med te, ko se bo Leben prav gotovo omastil v primeru, da referendum propade. .

    Všeč mi je

    • Pri vprašanjih o trasi ni nejasnosti. Proga bo enotirna, vendar bodo servisni predori zgrajeni tako, da se po njih lahko kasneje položi drugi tir. Damijan pravi, da bi bil strošek dodatnega tira (mostovi, krajši tuneli, tračnice, vozna mreža in signalizacija 270M +DDV. Večina proge je projektirana za 160 km/h. Kar itak pomeni samo to, da v predorih ni ostrih ovinkov. Novi potniški vlaki bodo to hitrost lahko dosegli, ICS hipotetično tudi, Siemensi in tovorni vlaki pa itak niso tako hitri.

      Všeč mi je

  4. “Čeprav en sam glas še vedno ne spremeni kaj veliko.”
    S tem se ne strinjam, ker en glas spremeni vse!
    “Infrastrukturni zakon ni in ne sme biti naravna nesreča.”
    Res je, da infrastrukturni zakon ni in ne sme biti naravna nesreča, ampak lahko pa je kakšna “druga nesreča”!
    “A tu pač smo.”
    Da, a še pomembneje je, da vemo, kakšen je nač cilj in kam želimo priti!

    Všeč mi je

  5. V normalni državi, kjer državljani in davkoplačevalci zaupajo vladi in državni administraciji, ta pa skupaj z medijskimi strokovnjaki vztrajno in spoštljivo skrbi, da so vsi projekti pregledni in razumljivi tudi laični javnosti, se zdi referendum o izgradnji 27 km železniške proge (enojnega ali dvojnega tira) na začetku 21. stoletja zares nepotreben.
    Že dejstvo, da je več kot 40 tisoč državljanov z uradno overovljenimi podpisi izsililo izvedbo referenduma o spornem nepreglednem in nikoli do konca finančno ovrednotenem zakonu, pa kaže na to, da državljani in davkoplačevalci tej vladi in tej državni administraciji ne zaupajo.
    Primerov, ki v državljanih vsakodnevno vzbujajo in stopnjujejo nezaupanje v Cerarjevo vlado RS, vladajočo koalicijo SMC-Desus-SD ter neučinkovito javno upravo, je tako rekoč vsak dan več. Zato se zdita edini preostali sredstvi, ki ostaneta državljanom v vsakodnevnem dialogu državljanov in davkoplačevalcev s samopašno oblastjo in neučinkovito državno administracijo – volilni in referendumski glas.
    Volitve med kandidati na volilnih listah za organe državne in lokalnih skupnosti ter zakonodajni referendumi o ključnih razvojnih vprašanjih so edine priložnosti, da izkoristimo svoje demokratične pravice in svoboščine ter skušamo odgovorno in premišljeno aktivno vplivati na skupno prihodnost ter nase prevzeti tudi soodgovornost za izbrane kandidate ter razvojne alternative.
    Vsakršna volilna in/ali referendumska neaktivnost oz. abstinenca je le podpora obstoječi oblasti, njeni ideologiji, strategiji in taktiki vladanja ter nadaljnjemu družbenemu nazadovanju v pogubnem oklepu ohranjanja obstoječega oz. skrbno varovanega “statusa quo”.
    To bi moralo biti jasno vsem, ki z vztrajnim in mnogoznačnim propagiranjem domnevno svobodno anarhične pasivnosti državljanov pri uveljavljanju temeljnih demokratičnih državljanskih pravic in svoboščin v bistvu ponovno “tlakujejo cesto” v nedemokratično diktaturo enoumja oz. že videnega totalitarizma.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s