In moralna avtoriteta je: Zoran Janković

S stavkom, da ni popoln, da ni moralna avtoriteta in da se to ne trudi biti, je Borut Pahor odgovoril na kritike Milana Brgleza, ko je ta razpisal predsedniške volitve in dejal, da bi predsednik republike moral biti, če nekoliko napihnem, moralna veličina.

Pahor je ponižno odgovoril, da – čeprav je predsednik republike in se za položaj znova poteguje – ni tak.

Pomembna je pripadnost partiji, ne morali

Da moralna veličina za funkcijo predsednika republike ni nujna kvalifikacija, ni težko ugotoviti. Pahor ni prvi. Pred njim smo imeli že številne predsednike. To so bili Danilo Türk, Janez Drnovšek in Milan Kučan. Ali če se gremo še nekoliko v preteklost: Janez Stanovnik, France Popit, Viktor Avbelj in Sergij Kraigher. Ti iz bolj daljne preteklosti so na vrh prišli celo brez volitev.

Našteti množici ni skupna velikanska moralna avtoriteta med ljudstvom; zagotovo pa članstvo v Zvezi komunistov.

Ko SMC nasede na čeri dnevne politike

[wp_ad_camp_3]

A pri morali ne gre le za problem nekdanjih komunistov. V politiki je sklicevanje na veliko moralno avtoriteto, ki bi jo moral imeti državnik med ljudstvom, kar je zahteval Brglez, precej težko uresničljiva vizija tudi sicer. Zveni prelepo, da bi bilo res.

Že Brglezova stranka, njen predsednik Miro Cerar in Brglez sam, ki so se nekoč predstavljali za nosilce nove etike, so v politiki nasedli na nekaj resnih dnevno političnih čeri. Kršili so, denimo, ustavo, ko so v parlamentu odvzeli sedež političnemu nasprotniku Janezu Janši. Pa jih je po prstih, da se oblasti ne sme zlorabljati, ustavno sodišče. Ni bilo etično in ne moralno.

Ali če spomnim na zadnjo pragmatično odločitev: da bi opoziciji zmanjšali možnosti, da jim na referendumu sesuje zakon, so pognali par milijonov evrov v zrak in ljudem naložili, da bodo morali v kratkem dvakrat na volišča.

Za zmago in oblast se naredi veliko, politika ni vedno moralen posel. In to ljudje vedo.

Ko je problem res morala, je pa molk

[wp_ad_camp_4]

Je pa vprašanje, kako je pa tam, kjer so morda res problemi z moralo in etiko.  Ob pozivih k etičnim voditeljem so nekam medli odzivi, ko policisti in tožilci sumijo, da je župan Ljubljane Zoran Janković zahteval seks, da je mladi dami uredil redno zaposlitev.

Uradna sporočila oblasti o tem so – in to ne Pahorjeva –  da javnost ne sme biti obveščena, vse dokaze je treba čim prej uničiti, vsak pa je nedolžen, dokler o krivdi ne odloči sodišče.

Ne zveni moralno zelo prepričljivo.

V primerjavi s temi sporočili državnih oblasti je Zoran Janković, ko govori o zaroti proti njemu in poskusu diskreditacije,  moralna veličina.

Pahorjeva skromnost pa kar simpatična.

Advertisements

One thought on “In moralna avtoriteta je: Zoran Janković

  1. Joj, pa preden sploh greste v politiko, dobro razmislite, če boste v svoje politično delovanje vnesli tudi moralo (nenazadnje so morale državljanov lahko zelo različne in običajno tudi so, tako da sklicevati se na neko splošno moralo je zelo dvorezen meč), saj vemo, kaj sta o tem zapisala npr. Macchiavelli (Vladar) in Shakespeare (Macbeth), da navedem samo dva izmed bolj znanih avtorjev, ki sta se s tem ukvarjala.
    “S stavkom, da ni popoln, da ni moralna avtoriteta in da se to ne trudi biti, je Borut Pahor odgovoril na kritike Milana Brgleza, ko je ta razpisal predsedniške volitve in dejal, da bi predsednik republike moral biti, če nekoliko napihnem, moralna veličina.”
    No, če g. Pahor sam trdi, da ni moralna avtoriteta, potem je to njegov občutek in izjava, pri čemer pa mu nihče ne brani, da se ne trudi, da bi moralna avtoriteta bil, ampak upam, da v tem smislu ni mislil moralna avtoriteta po neki splošno obstoječi morali v tej družbi. Upam, da je mislil v smislu boljše morale kot je splošno obstoječa morala v tej družbi.
    “Že Brglezova stranka, njen predsednik Miro Cerar in Brglez sam, ki so se nekoč predstavljali za nosilce nove etike, so v politiki nasedli na nekaj resnih dnevno političnih čeri. Kršili so, denimo, ustavo, ko so v parlamentu odvzeli sedež političnemu nasprotniku Janezu Janši. Pa jih je po prstih, da se oblasti ne sme zlorabljati, ustavno sodišče. Ni bilo etično in ne moralno.

    Ali če spomnim na zadnjo pragmatično odločitev: da bi opoziciji zmanjšali možnosti, da jim na referendumu sesuje zakon, so pognali par milijonov evrov v zrak in ljudem naložili, da bodo morali v kratkem dvakrat na volišča.”
    Ja, po njih dejanjih jih je treba soditi in ne po besedah! Potem pa včeraj na dnevniku TV Slovenija slišim, da ima ministrstvo pristojno za izobraževanje za leto 2017 v proračunu par stotisoč eurov za obnovom šol in vrtcev. Po drugi strani pa bodo zaradi politične volje raje dali za referendum za II. tir tri milijone, samo da ne bo izveden na datum volitev predsednika, da se ja ne bi dosegel kvorum za njegovo veljavnosti. In kakšen je nauk? Vsak si naj sam misli!
    No, sicer pa Slovenija nima ne vem kakšnega problema z moralo v politiki, ampak bolj problem politične odgovornosti, pravne odgovornosti in percepcije državniške drže v politiki.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s