DVK: Odstavili tudi Erzinovo in Jelovškovo

Pred referendumom in predsedniškimi volitvami je danes o tem, ali bo zamenjana desetina šefov volilnih komisij po državi, odločala državna volilna komisija (DVK). Seje ni sklical predsednik Anton Gašper Frantar. S hitro spremembo zakona in nenadnimi množičnimi menjavami, ki so jih poslanci sprožili aprila, se ta vrhovni sodnik namreč ne strinja. Zahteva pa spoštovanje zakona.

Vrhovni sodnik in podpredsednik DVK Peter Golob med sejo DVK danes Foto: P. J.

Sejo, na kateri so odločali o odstavitvah in nastavitvah šefov volilnih komisij, je zato moral sklicati podpredsednik Peter Golob. Nameraval jo je že prejšnji teden, a ni bilo vseh gradiv.

Napačen čas, nepremišljena odločitev

[wp_ad_camp_2]

Frantar se je izločil iz odločanj o odstavitvah tudi, ker se nanašajo nanj: čez dobro leto bo z vrha državne volilne komisije odstavljen zaradi sodniške upokojitve, čeprav bo šele na polovici mandata, ki mu ga je za vodenje DVK lani dodelil parlament.

Razlog vseh teh menjav je hitra sprememba volilnega zakona aprila letos v državnem zboru, ko so poslanci določili, da lahko komisije vodijo le sodniki, ki opravljajo sodniško službo.  Na vrat na nos je bil zakon popravljen, da bi invalidom zagotovili dostop do volišč, kar je zahtevalo ustavno sodišče. A invalidom dejansko niso nič zagotovili za te volitve. So pa po tihem sprožili hitre množične menjave šefov volilnih komisij tik pred referendumom in volitvami, o katerih smiselnosti državna volilna komisija sploh ni razpravljala. V normalnih državah se med potekom volilnih postopkov ne menjuje šefov komisij, ki vodijo priprave in postopke za izvedbo referenduma in volitev.

Brez posvetov z volilnimi organi tudi ni pametno posegati v organizacijo izvedbe volitev. A v parlamentu so v naglici vse to spregledali.

Povrhu pa zadnje tedne celo ni bilo povsem jasno niti državni volilni komisiji, kakšna pravila veljajo: koga vse je torej treba razrešiti in kdo lahko kandidira za vodenje.

Kdo je že odstavljen in kdo še bo

[wp_ad_camp_3]

Doslej je državna volilna komisija, ker so se upokojili kot sodniki, kar po novem pomeni, da jih je treba  odstaviti iz volilnega sistema, razrešila šefe štirih volilnih okrajev (od 88). Odstavili so v Škofji Loki Majdo Urh (rojena 1954), v Ljubljani Moste Polje Jano Khalil Šnuderl (rojena 1951), na Ravnah na Koroškem Ano Večko Dimc (rojena 1953) in na Ptuju Mileno Vajda (rojena 1955). Danes so za nove predsednike imenovali Irmo Kirin (Škofja Loka), Dragana Triviča (Moste Polje), Petro Špenger Čas (Ravne) in Simono Zamuda Čas ( Ptuj).

Danes so funkciji zaradi upokojitve odvzeli še Darinki Plevnik (roj. 1950), ki vodi okraj Črnomelj Metlika in v Ormožu Janku Kečku (rojen 1950).

Imen Plevnikove in Kečka v gradivih za sejo ta teden javnosti najprej niso razkrili. Zapisali pa so okraje, kjer delata. Ker so bili šefi volilnih organov objavljeni v uradnem listu, ju predstavljam. Na sami seji so bile dostopna tudi imena. Naslednika še iščejo.

Država je, ko gre za izvedbo volitev na višji ravni, razdeljena na osem volilnih enot (v vsaki je 11 okrajev). Brez predsednika je od julija že enota Postojna, ker je državna volilna komisija razrešila Aleksandro Ukmar (rojena 1962). Za naslednico Ukmarjeve so danes izvolili Ano Tamaro Kokalj.

Najdlje je danes razprava potekala, ali spremenjen zakon pomeni, da morajo takoj odstaviti še predsednico volilne komisije volilne enote Ljubljana Center, višjo sodnico Martino Erzin in predsednico okraja Postojna, višjo sodnico Tadejo Jelovšek in ali to pomeni, da sta odstavljeni takoj, z izvolitvijo naslednikov ali šele po volitvah in referendumu.

Poslanci so odločili, da »letijo« vsi, ki ne opravljajo sodniške službe. To pa niso le upokojeni sodniki.

Prej omenjeni sodnici, Erzinova in Jelovškova, trenutno ne opravljata sodniške službe.

Martina Erzin sodniškega dela ne opravlja, ker na višjem sodišču vodi službo za upravljanje projektov. Tadeja Jelovšek pa je na ministrstvu za pravosodje direktorica centra za izobraževanje v pravosodju. Erzinove in Jelovškove večina v komisiji najprej ni nameravala odstaviti.

Bi bila kršitev zakona tvegana?

[wp_ad_camp_4]

Mnenja v volilni komisiji, ali ju je treba odstaviti, kaj torej pomeni zakon, so bila doslej različna. In če predsednik Anton Gašper Frantar ne bi opozoril, da lahko kdo sproži spor za razveljavitev referenduma ali volitev, če bodo volilne organe vodili takšni, ki ne smejo, bi najbrž obe gladko ostali na položajih.

Po kakšni uri razprav in razmislekov je večina danes izglasovala, da obe razrešijo, a da delo opravljata, dokler ne imenujejo novih predsednikov.

“Zoprne stvari smo razreševali. Upam, da smo odločili prav,” je na koncu dejal Golob.

Državna volilna komisija med “kadrovsko” sejo Foto: P. J.

Advertisements

6 thoughts on “DVK: Odstavili tudi Erzinovo in Jelovškovo

  1. Torej so poslanci sprejeli neko spremembo zakonodaje ne da bi sploh razmislili, kaj ta sprememba pomeni po vsebini in tako v času volilnih opravil povzročili zmedo! A Slovenija še spada med normalne države, da na vrat na nos iščemo predsednike volilnih okrajev in volilnih enot?

    Všeč mi je

  2. Po kapljicah komunisti spreminjajo infrastrukturo. Pomenljivo pred volitvami.
    Torej se pripravljajo na totalitarni prevzem.
    Mirovni inštituti z mreženjem že napeljujejo na ovajanje sina proti očetu, očeta proti sinu, soseda proti sosedu.
    Samo pamet v roke in na volitve.

    Všeč mi je

  3. Ko se bodo medijski dreserji javnega mnenja ponovno spraševali o nizki volilni udeležbi ter o politični apatiji vse večjega dela volilnega telesa, bi bilo prav, da bi med vzroki za ta znak pogubnega razkrajanja državljanske zavesti in domoljubja upoštevali tudi flagrantno kršenje veljavne ustave in zakonodaje, ki si ga kljub vsem opozorilom in priporočilom strokovne javnosti samovoljno privoščita vlada dr. Mira Cerarja, univ. prof. pravnih ved, in vladajoča koalicija SMC-Desus-SD, v katere vrhovih prevladujejo diplomanti, magistri in celo doktorji znanosti s Pravne fakultete in Fakultete za politične vede Univerze v Ljubljani.
    Komu zaupati, če ne moremo zaupati legalno in legitimno izvoljeni vladi in ne parlamentu?
    Komu zaupati, če ne moremo zaupati nezakonito sestavljenim ali celo vodenim volilnim organom?
    Komu zaupati, če ne moremo zaupati sodni veji oblasti, ki bi bila kot neodvisna tretja veja oblasti dolžna sankcionirati nezakonita in celo protiustavna in protizakonita dejanja zakonodajne in izvršne veje oblasti v RS?
    Zakaj voliti, če veljavni politični sistem ter legalno in legitimno izvoljeni organi oblasti ne omogočajo ustavnopravne brezhibnosti in dosledne veljave pravičnosti ter enakosti pred zakonom za vse posameznike v tej državi?

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s