Brglez odločil: Predsednika republike bomo volili 22. oktobra

V ponedeljek čez deset dni, 21.8., bo Borut Pahor lahko začel zbirati podpise za kandidaturo na predsedniških volitvah. Na ta dan se bodo namreč začeli postopki priprav na volitve.

Brglez znova: “Ne bom kandidiral”

Milan Brglez takoj po podpisu odloka o razpisu predsedniških volitev. Foto: P. J.

To je v odloku, ki ga je podpisal danes točno opoldne, določil predsednik državnega zbora Milan Brglez (SMC). Odlok je podpisal v prostorih narodne galerije, ker stavbo državnega zbora poletno preurejajo.

Slovenija predsednika, ki ga odlikujejo pogum, načelnost, iskrenost, poštenost in pa odprtost, je dejal Brglez in dodal, da država potrebuje nekoga, ki se bo oglasil vedno, ko bo treba o perečih družbenih vprašanjih in dilemah zavzeti stališče. Predsednik republike je namreč vrhovna moralna in politična avtoriteta v državi, zato se mora in je prav, da svojo avtoriteto udejanja tudi s tem, da se opredeljuje do vseh dogajanj v naši državi in družbi, je ocenil predsednik državnega zbora.

Pahor in vsi drugi, ki želijo kandidirati, bodo dovolj podpisov volivcev ali poslancev za vložitev kandidatur morali zbrati najpozneje 25 dni pred volitvami. To je zadnji dan, ko bo še mogoče vložiti kandidature.

Volitve bodo v nedeljo 22 oktobra, je določil Brglez. Če bo potreben drugi krog, bo verjetno čez tri tedne, torej 12. novembra.

Brglez je ponovno zatrdil, da sam ne namerava kandidirati. O množici posameznikov, ki so javno napovedali, da bi kandidirali, pa je dejal, da pričakuje, da bo njihovo število precej omejilo izpolnjevanje formalnih pogojev.

Nestrankarski kandidat mora zbrati pet tisoč podpisov volivcev, strankarski kandidati pa tri tisoč podpisov. Kandidati strank lahko izberejo dodatno bližnjico in kandidature vložijo s podpisi poslancev.

Več:

https://spletnicasopis.eu/2017/08/10/pred-zamahom-milana-brgleza-ve-se-kdo-bo-predsednik-republike/

Advertisements

3 thoughts on “Brglez odločil: Predsednika republike bomo volili 22. oktobra

  1. Pomenljivo je, da je predsednik parlamenta in prof. s FDV UL dr. Milan Brglez pripravljen javno soliti pamet volivcem, kakšen da naj bi bil po njegovi presoji idealni predsednik RS, v isti sapi pa ponovno zanika, da bi sam utegnil kandidirati za to najvišjo neposredno izvoljeno funkcijo v državi.
    Za naše profesionalce med politiki se zdi nenavadno samokritičen.
    Čas pa bo pokazal, ali je za naše politične razmere tudi nenavadno iskren.

    Všeč mi je

  2. Očitno se je predvolilna kampanija začela že mnogo prej. Menim, da jo je prvi začel aktualni predsednik Borut Pahor in to že pred petimi leti. Od izvolitve pa do danes nas nenehno opozarja, da je tu, da je sposoben opravljati vsakršen posel, da je šoprtnik, da je skratka predsednik, brez katerega država ne more.
    V njegovi samopodobi je res izvrsten, najboljši po njegovem izboru.
    Ampak vprašati se moramo, ali je njegova precepcija točna?
    Pred nekaj urami je RTV predvajala posnetek njegovega, očitno naročenega intervjuja, bolje rečeno spovedi.
    Težko bi zdržal in oddajo spremljal od začetka do konca, zato sem jo spremljal le z enim očesom in enim ušesom, pa še to je bilo preveč.
    Pojasnil vam bom zakaj?
    Borut Pahor je priznal, da je pred vsem po njegovi zaslugi prišlo do arbitražnega sporazuma, za kar si je prizadeval in vložil ogromno eneregije. Omenil je, kako trnova pot je bila za to, da je dosegel tudi pristanek Hrvaške strani. Potem se je pohvalil, da je na osnovi sporazuma bila objavljena razsodba, ki bi naj razmejila Slovenijo in Hrvaško in s tem končala dolgoletna zbadanja in pričkanja o meji.
    On in seveda vsi mi moramo biti neskončno zadovoljni z razsodbo, ki je Sloveniji naklonila milost, kakršne si lahko želijo vse države sveta. No Slovenija je med srečnimi, Pahor pa med najsrečnejšimi.
    Če je tako prepričan pač naj velja: blagor ubogim na duhu, kajti njihovo je nebeško kraljestvo.Nisem prepričan, ali je lahko ubogi na duhu predsednik države, zlasti ne moje, Slovenije?
    Od samega začetka samostojne Slovenije je bila podana zahteva, da mora Slovenija ohraniti stik z odprtim morjem. Nihče pravzaprav ni razložil, zakaj je to tako pomembno in zakaj mora Slovenija vztrajati. Pravniki in ostali so bolj ali manj trdili, da je to potrebno zaradi svobodne in neovirane plovbe, kar potrebuje luka Koper. Če tak stik izgubimo, lahko zlobni Hrvati blokirajo dostop do luke in Slovenija propade.
    Takšne razlage so le delno resnične. Bistvo stika je , da bi, v kolikor , bi ga Slovenija dobila, bila enakovredna partnerica takrat, ko se bo delilo Jadransko morje. Brez stika Slovenija te pravce nima in nima pravica do podmorskih bogastev, ki jih skriva Jadransko morje.
    Prav zaradi tega je nastala nervoza in Slovenija je dobesedno izsiljevala razmejitev misleč, da ima dovolj argumentov, ki morajo arbitražo prepričati, da je tak stik samoumeven. Ihta je bila povsem neupravičena in bi lahko stanje, kakršno je bilo do razsodbe trajalo še stoletje in več. Tudi druge stare države imajo neurejene meje, pa se zato nihče ne punta in zganja histrerije.
    Nastala je evforija, ki jo je Pahor izkoristil za samopromocijo. Prav tako so se k temu pridružoli tudi politiki, zlasti pa tako imenovani pravni strokovnjaki, za mejo, za pomorstvo, za ustavo in še za marsikaj, kar pač diši po paragrafih.
    Nihče od vseh vpletenih niti pomislil ni, da je zahteva Slovenije neuresničljiva, saj pomorsko pravo ugoditve zahtevi Slovenije preprosto ne omogoča. Kljub temu, da je Slovenija sprejela nrk zakon, ki naj vsako razsodbo, ki takšnega stika ne bo določila, ne priznava, sedaj vodstvo države s Pahorjem na čelu vztraja, da se odpovemo stiku z odprtim morejem in piznamo razsodbo.
    V ihti, ki je nastala in dobesedno prisilila razmejitev, je Slovenija končno dočakala objavo razsodbe in za razumni del populacije, ki pa je resnično minorna, saj v Sloveniji zdravega razuma ni več, je Slovenija dokončno izgubila stik z odprtim morjem in je v bodoče ne bo pri pogajanijih o delitvi Jadrana. Njeno morje je določeno in zamejeno ter ujeto med Itljanskim morjem, in Hrvaškim. In pika!
    Do odprtega morja pa vodi dosojeni koridor preko Hrvaškega morja, v katerem pa je Hrvaška dolžna Sloveiji dovoliti neovrano plovbo, polaganje kablovodov in cevovodov in preletov letal in vse to ne sme ovirati. Jasno pa je, da v koridorju velja hrvaška jurisdikcija, kar potrjuje, da je morje v koridorju hrvaško in ne slovensko.
    Torej Slovenija je izgubila stik z odprtim morjem. Za ta stik pa se je odpovedal delom kopne zemlje, nekaj desetim državljanom, in sprejela mejno črto, ki je v praksi ni mogoče niti zakoličiti, kje šele upoštevati. Popolnoma nemogoče pa jo je braniti, saj že sedaj žična ogrjaja poteka delno tudi po Hrvaški zemlji, ograja pa prepušča zajetne površine slovenske zemlje Hrvaški, saj med ograjo in katastrsko mejo ostajajo zajetne površine. Ali smo se tem površinam odpovedali?
    Upam, da je dovolj jasno napisano, da smo z razsodbo izgubili stik z oprtim morjem, hkrati pa tudi del kopna z objekti in ljudmi vred.
    Sedaj na Pahor, ki je v bistvu najodgovornejši za popolni poraz, želi prepričati, da je Slovenija zmagala in da mora takšno polomijo brezpogojno sprejeti.
    Ja dragi moji, že po ustavi je rpepovedano deliti slovensko zemljo tujcem. Pahor je to naredil in sedaj želi postati predsednik Slovenije še za en mandat.
    Ja kakšen narod pa smo, če mu nasedemo in nas z svojim govoričenjem prepriča, da je popolni poraz eden največjih uspehov?

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s