Bajni prejemki profesorjev EPF (iz www.vecer.com)

Izjemoma kdaj tudi usmerjam pozornost na izstopajoče novinarsko delo v medijih. Tokrat novinarke Večera Jasmine Cehnar o tem, kako sta profesorja EPF Samo Bobek in Davorin Kračun služila na račun EPF tudi v času državnega zategovanja pasu, čeprav je bil prvi pogosto službeno odsoten, drugi pa iz nove funkcije, kot šef fiskalnega sveta, državo poziva k varčevanju.

Članek je dostopen na http://www.vecer.com/bajni-prejemki-profesorjev-epf-6284155

Članek, kako je fiskalni svet, ki deluje v prostorih računskega sodišča, po ustanovitvi vlado pozval k varčevanju, kar je sicer modro ravnanje, pa je dostopen na povezavi:

https://spletnicasopis.eu/2017/06/06/prvo-sporocilo-fiskalni-svet-vlado-pozval-k-varcevanju/

Advertisements

2 thoughts on “Bajni prejemki profesorjev EPF (iz www.vecer.com)

  1. Problem plač funkcionarjev,profesorjev, zdravnikov in drugih poklicev, ki jih plačuje proračun, izhaja iz komunistične podmene: vsi smo enaki, visi imamo enake želodce.
    Ta podmena narekuje, da morajo biti vse plače javnih uslužbencev skladne, torej, da so zasidrane s pravilnikom, ki javne uslužbence razporedi v plačne razrede in jim glede na izobrazbo,delovno dobo in morda zahetevnost delovnega mesta, dodeli ustrezen razred.
    V birokratskem pogledu je to naravnost idelano. Imamo predalčke in v vsakem se nahajajo majhni upravni delavčki, ki so si na las podobni, kot jajce jajcu. Če želimo kakšen profil, samo potegnemo predlček in že iz njega izkoči majhen birokratek, ustrojen po meri in ustreza vsebini, ki je napisana na predalčku.
    To seveda velja v svetu birokratskih pravil socializma, ali bolje komunizma, ki , kot vemo, je želel ustvariti novega človeka. Ne po naravni poti, tako kot pač človek nastane in se razvija, ampak s pomočjo najrazličnejših ukrepov, ki so bili na las podobni Prokrustovim in njegovi znameniti postelji, na kateri je predolgim rezal noge, prekratke ubožce pa je nategoval.
    Ta Prokrust bi naj živel v stari Grčiji pred več kot 2.500 leti in je že tedaj, po pisnih virih, bil deležen hudega zgražanja. Dandanes sicer ne nategujemo, ali skrajšujemo ljudi,po vzoru slavnega Prokrusta, smo si pa izmislili uravnilovko. Komunistično iznajdbo, ki bazira na predpostavki enakosti. ki da je najbolj pravična stvar na svetu, saj vendar imamo vsi enake želodce, mar ne?
    Prokrust ni uspel in prišel v zgodovino kot nasilnež, obsodbe vreden grobjan.
    Tudi komunizem se je izkazal kot nevzdržen družbeni pojav. Tam kjer so ga dosledno izvajali, je povzročil neverjeten propad družbe, ki ni bila več v stanju preživlajti sebe in svoje državljane. Voditelji, sicer zakrknjeni komunisti, so se morali komunizmu odpovedati. Tu in tam vztraja še kakšna čudška klika, kot naprimer v Severni Koreji, Venezuleni, na Kubi in seveda tudi v Sloveniji, da ne bo pomote.
    Da, tudi v Sloveniji imamo uzakonjeno uravnilovko, odraz komunističnega režima, ki se ga na noben način ne moremo otresti.
    Ta izenačuje dobre in slabe, uspešne in neuspešne, pridne in lene, prizadevne in odsotne. Minimalne razlike zaposlenih, ki se razlikujejo pred vsem po izobrazbi, ne pa po uspešnosti,prizadevnosti itd omogočajo predalčkanje in s tem je vsa zadeva, kar se tiče plač urejena.
    Življenje pa se ne ravna po Marxu in komunističnih dogmah. Življenje je radost, sproščenost, svoboda in se ne meni za predlčke. Zato nastajajo anomalije, kot se to v marksističnem žargonu reče.
    Jasno je, da so v plačnih predlčkih zbrani vsi enaki, ampak le po nekaj lastnostih, ne pa po bistvenih tistih, ki naj odmerjajo plačo. To je po storilnosti.
    Storilnost pa je tisto, ker ustvarja dobiček, profit. Tega komunizem ne priznava in Slovenija kot postkomunistična, ali bolje, kar komunistična družba, profita ne priznava, zato storilnost ni bistvna lastnost plačilnih razredov. Važna je recimo šolska izobrazba.
    Jasno je, da se sposbni, delavni, pa tudi zviti prevaranti požvižgajo na predlčkanje in prvilnike o plačah in si poiščejo stranske poti, da tak sistem izigrajo. S tem pa postane igra nedefinirana, nepoštena in seveda tudi škodljiva.
    V gnilem kapitalizmu, ki da baje propada, je edino merilo za dodelitev plače, uspešnost. Koliko narediš, toliko zaslužiš. Bolj ko si sposoben, prizadeven, storilen, več zaslužiš. Samo storilnost je merilo za plačo in nič drugega.
    V Slovenji je kriterij storilnosti v drugem planu, zato plačni sistem ne održa tega, da plača pove, kaj si naredil in koliko, temveč, ali si dovolj sposoben, da si izigral državni proračun. Jasno je, da imajo tisti, ki so blizu vrha večje možnosti izigravati proračun, saj ga sami kreirajo in si sami določajo možnosti, kje lahko proračun izigrajo. Enkrat so to poslanci, drugič proferorji, pa zdravniki, pa bankirji itd. Nekateri pa seveda tega ne morejo in ne smejo. Tisti pa se znajdejo tako, da uganjajo korupcijo in druga kriminalna dejanja in so zaščiteni s tem, ker so posvečeni in organi pregona do njih ne morejo in ne smejo.
    Preveč prostora bi potreboval, da bi se lotil posameznikov, zato za zaključek nak velja: dokler bo v Sloveniji vladal komunitzem na marksistični osnovi in dobiček, ali profit ne bo varlina, ki jo je potrebno spoštovati n občudovati, bo prihajalo do zlorab v palčnem sistemu, ne glede na to, kateri genijj bo pravilnike in zakone pisal. Trenutno veljajo Virantovi.
    In čisto za konec pravo vprašanje: ali sta omenjena profesoreja plačo zaslužila, ali sta si jo prigrabila?

    Všeč mi je

  2. Se lahko le strinjamo z gornjim dovolj utemeljenim mnenjem.
    Zaradi tega je Slovenija v vrhu držav članic EU, kjer so razlike med plačami sicer najmanjše, a je tudi razvojno usmerjena in razgibana ter rastoča gospodarska in družbena dinamika najmanj opazna.
    Pričakovana posledica omenjene politične, gospodarske in socialne mrtvoudnosti oz. v Cerarjevi vladi tolikokrat samoreklamirane “stabilnosti” je, da najbolj inovativni, ustvarjalni in ambiciozni ter konkurenčni posamezniki množično “bežijo” v mnogo bolj ustvarjalnosti prijazno tujino, doma pa ostajajo skozi desetletja socialistične uravnilovke zdresirani in omrtvičeni, pohlevni in upogljivi ter z vsem balastom ukrepov državne administracije sprijaznjeni ljubitelji družbene in razredne “enotnosti” ter “brezkonfliktnosti”, zagovorniki birokratsko postrojenih in urejenih vse brezupnejših čakalnih vrst, nekritični navijači za vsakršne nove in nove uravnilovke in vse bolj nepregledne množice birokratskih ovir, ki v temelju onemogočajo vsakršno posameznikovo svobodno podjetniško in ustvarjalno pobudo, izvirnost, inovativnost, osebno prepoznavnost in polnokrvno samozavest vse bolj suženjsko podrejenega in preziranega posameznika na vse bolj birokratsko zadušenem in mrtvoudnem “trgu” dela.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s