Stanislav Zore: “Spoštujte arbitražno odločitev!”

S pozivom posvetnim oblastem se je v razpravo o pomenu arbitražne odločitve vključil ljubljanski nadškof metropolit in predsednik komisije Pravičnost in mir pri škofovski konferenci Stanislav Zore.

Škofije bodo uskladile  meje

V imenu Komisije je Zore v pisnem sporočilu za javnost zapisal:

„Pozivamo obe vladi, politike in civilnodružbene organizacije, da v duhu miru in sodelovanja sprejmejo in spoštujejo odločitev sodišča in jo na obeh straneh meje v medsebojnem dialogu in v doglednem času uresničijo ter poskrbijo za vse, ki jih bo omenjena odločitev prizadela. Pričakujemo, da bosta tako Cerkev na Slovenskem kot tudi Cerkev na Hrvaškem lahko uskladili meje škofij in s tem prispevali pomemben delež k uresničitvi odločitve arbitražnega sodišča.“

Mejo je treba določiti

Komisija Pravičnost in mir se je seznanila z odločitvijo Stalnega sodišča za arbitražo v Haagu o meji med Slovenijo in Hrvaško. Zore je o tem zapisal še:

„Komisija si je v dolgotrajnem obdobju urejanja meje na kopnem in na morju vedno prizadevala, da bi oba naroda ohranila tradicionalno dobrososedske odnose, prijateljsko sodelovanje in vzajemno sožitje. Odprta vprašanja meja je v mednarodnem pravu mogoče reševati s pomočjo Stalnega sodišča za arbitražo, ki zagotavlja upoštevanje različnih strokovnih mnenj ter nepristransko in pravično določitev državnih meja. Zato sta obe državi sklenili sporazum o arbitražnem urejanju meje, ki je začel veljati 27. novembra 2010 in na katerega se sklicuje tudi pristopna pogodba Hrvaške k Evropski uniji (Aneks št. 3, poglavje 5). Gotovo je, da vse odločitve arbitražnega sodišča ne ustrezajo našim pričakovanjem, ki jih imamo za upravičena, vendar smo zavezani dolžnosti, da jih sprejemamo in pričakujemo, da bo enako storila tudi druga stran. Odločitev omenjenega sodišča je mogoče razumeti na različne načine, v okviru dolgoročnih prizadevanj za prijateljsko sobivanje pa kot primeren način za mirno reševanje odprtih mejnih vprašanj. Ko si prizadevamo za sožitje in sodelovanje med narodoma, se zavedamo, da ju bo mogoče ohraniti in razvijati le, če bo meja z ustreznimi zakonskimi akti in sporazumi ustrezno določena.“

 

Advertisements

3 thoughts on “Stanislav Zore: “Spoštujte arbitražno odločitev!”

  1. Zore naj se preprosto Pahorju tja pod trtico zaleti.
    Ko smo zbirali referendumske podpise je molčal, zdaj pa gobca o slovenskih mejnih zadevah in v rit leze politiki, ki je z njim vred obarvana v škrlatno rdečo.
    Državni praznik je praznoval ob levih politikih na Kongresnem trgu, na praznovanje na Trgu republike med več tisoč verujoče ga pa ni potegnilo.
    Ljubljanski nadškof Zore je zgolj predstavnik cerkvene inštitucije in prevarant, ki svoje, v krščanstvu verujoče, vleče za nos.

    Všeč mi je

  2. Razsodba haškega sodišča je zmazek. Strokovni zmazek, nevreden takšne sodne ustanove.
    Ne spuščam se v to, kdo je dobil, kdo izgubil, spuščam se v postopek in strokovne odločitve.
    Te so kritične in toliko strokovno slabe, da takšne razsodbe ni mogoče spoštovati in ne upoštevati. Ponavljam, ni vprašanje pravičnosti, ali nepravičnosti, gre za vprašanje strokovnosti.
    Sodniki so ravnali tako, kot da bi bili v sporu dve bambus državi, na vsaki strani trop primitivnih ljudožercev, ki tako in tako nič ne vedo in po načelu: dajmo obrati nevedneže, razsodili škandalozno. Pri tem cirkusu pa še zahtevajo kar visoko plačilo.
    Pa naj komentiram dva primera.
    Mejo na morju so določili sicer korektno, vendar brez prave utemeljitve, ki bi bazirala na desjtvih.
    Določili so notranje morje v Piranskem zalivi, tako kot to veleva pomorsko pravo. Spojili so skrajna rta, Savudrijski in rt sv. Madone. Določili so zadnjo mjeno toko na kopnu. To je v skladu z načeli pomorskega prava. Od tu naprej pa je čaranje, brez smiselnih utemeljitev in brez pravnih podlag.
    Logično bi bilo,da se odločijo za razmejitev v nekem razmerju,recimo 3/4:1/4 ali nekaj podobnega, pa to niso storili. Priznali bi, da pač, tako mislijo in sodijo, da je takšna delitev najbolj pravična. Od tega so odstopili, saj menijo, da bi izpadli preveč primitivno. Odločili so se, da bodo zaliv razmejili s pomočjo geometije in so najverjetneje spoj zadnje točke in razmejitvene črte, želei doseči tako, dabi delitvena linija zaliva iz zadnje kopne mejne točke dosegla linijo, ki določa Piranski zaliv pravokotno. To se očitno tribunalu ni posrečilo, zato so delitveno linijo določili tako, da zaklepa z linijo med Savudrijskim rtom in rtom Madona pod kotom, ki je zelo blizu pravega, ampak ni,saj so ga določili na sekundo natančno. Kaj takšna natančnost brez utemelljitve pomeni? Nič, blef in nič več. Kot določen na sekundo natančno sicer zahteva skorajda astronomsko natančnost, v praksi pomeni nekaj arov več, ali manj Piranskega zaliva eni , ali drugi strani in nič drugega. Zakaj ravno taki kot, pa sodišče ni utemeljilo.
    Laike pa prestraši, saj tako in tako večina niti ne ve, kaj pomeni ločna sekunda in kaj pomeni tako natančno določen kot.
    Tak kot pa bi naj uporabljala policija obeh držav, saj ta kot določa mejo na morju. Kdo pa je opremljen s tako natančnimi inštrumenti, ki naj mejo določajo? Menim, da nihče ne bo tako določil mejo in meja bo lahko povzročala spore.
    Takšna meja ima še dodatno slabost. Poteka zelo blizu obale in do nje lahko preplavajo kopalci, s čolni pa jo lahko igraje dosežejo. Seveda na hrvaški strani. Praktično takšna meja pomeni, da bo nenehno kršena. Torej je sodišče že v naprej določilo mejo, ko bo povzročala mejne spore, tudi incidente. Ali je to dpopustno?
    Ali si zamislite,da se spravite na blazino in malo prčkate po morju v kopalkah, ali brez in vas zaloti slovenska policija, ki ugotovi, da ste pri tem nedolžnem početju nelehgalno prečkali mejo. Policija vas pobaše v svoj čon, saj nimate zraven dokumentov na vas odpelej na policijsko postajo na zaslišanje? Povrhu ste lahko celo Slovenec, eden od lastnikov vil, ali apartmajev na Savudrijski obali.
    Tribunal se s takšnimi malenkostmi ni pečal. Menim pa, da so bistvene,saj se bodo dogajale in povzročale težave navadnim ljudem, politikom pa dajale priložnost za netenje sporov, posebno takrat, ko bodo ptrebovali politične točke, tako kot jih sedaj potebuje Borut Pahor, ko sepodaja v boj za ponovno izvolitev.
    Tribunal bi moral ob takšni razmejitvi vsaj opomniti obe državi, kako naj ravnajo vnaprej. Tega sodniki niso storili in nam pokazali, koko površni so, in kako jim je malo mar za prebivalce banana držav.
    Drugi primer se tiče kopne meje. Ta je razcefrana, členjena, skrotovičena in nepregledna do skrajne skrajnosti. Ko smo se kot otroci igrali “zemljo krasti” so se marsikdaj izrisale čudne podobe, a takšne zmešnjave, kot je obstoječa meja na nekaterih sektorjih tud pri otroški igri ni mogoče zarisati. Dokler je meja bila nepomebna,saj je razdvalaja le dve republike iste države skorrjda ni bilo važno, kako meja poteka. Sedaj postaja meja , meja med dvema državam in ni vseeno, kako poteka,saj razmejuje posest in celo prebivalce. Ob takšni meji bi pričakobvali,da se bo tribunal zgrozil, ali vsaj prebudil in da bo v korist državlajnov ene in druge države skušal ta nered opdraviti in mejno črto poenostaviti. Nič se v tej smeri ni zgodilo. Tako skrotovičena meja ostane, saj so se sodniki držali načela, da se ohranja katastrska meja.
    Obe državi imata ustavi in vrsto zakonov. Med drugim tudi zakon o mejnem ugotovitvenem postopku. Ta zakon zelo natančno določa postopek ugotavljanja meje.Pri postopku mora obvezno sodelovati strokovnjak geometer, sodnik in levi ter desni sosed.
    Prav gotovo je ta zakon obvezna podlaga za določitev meje.
    Tribunal določil zakona ni upošteval, saj je mejo določil brez levega in desnega soseda. Tukaj mislim pred vsem na prebivalce, ki so z določitvijo meje prizadeti. Nihče jih ni poklical, nihče povprašal, kako si predstavljajo razmejitev. Nhče se ni oziral na njihove ustavne pravice. Po načelu: mi smo avtoriteta, in odločamo, so povozili prizadete ljudi.Ali je to sploh mogoče v času, ko se toliko govori o človekovih pravicah in jih na vseh koncih in krajih povdarjajo, zalsati politiki? Tukaj, ko gre za pomebne odločitve, kje bodo ti prizadeti v bodoče živeli in kako bodo živeli, pa dobroplačani tribunal ne upošteva nikogar. Je nezmotljiva avtoriteta?. Ali res lahko dopustimo takšno ravnanje. Ne!!
    Zato kar slepo sprejeti razsodbo in jo impelementirati ni na mestu.
    Tudi gospod nadškof se moti!

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s