Vezjak cenzurira Rupla: Kdaj poslati vojsko in policijo v Piranski zaliv

Ostro slovenske medije kritizira filozof Boris Vezjak, ker ne poročajo, kako mediji po Balkanu povzemajo izjave nekdanjega zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Balkansko razumevanje Ruplovih izjav je, da sta Slovenija in Hrvaška skoraj na robu vojne. To je po Vezjakovem mnenju vredno pozornosti.

Rupel: Kako pa zavaruješ mejo?

Dimitrij Rupel na predstavitvi svoje zadnje knjige “Železo in žamet”, v kateri je veliko tudi o odnosih s Hrvaško. Foto: P. J.

Mediji na Balkanu so povzeli Ruplove izjave, kako bi morala biti vlada Mira Cerarja, ki jo po oceni nekdanjega zunanjega ministra sestavlja kup amaterjev, bolj odločna in v Piranski zaliv poslati tudi kakšno vojaško ladjo in morda kupiti še kakšno. A pri nas, opozarja Vezjak, je vse tiho.

„Kako pa naj država nadzira svojo mejo na morju, če ne s kakšno ladjo“ se je Dimitrij Rupel nasmejal, da gre za pretiravanja, ko sem preverjal, kako ocenjuje odzive na njegovo izjavo in kaj meni o Vezjakovih kritikah medijev.

Slovenska javnost je obveščena

Vezjakova kritika molka slovenskih medijev je nekoliko komična. Že za tiste, ki Vezjakov tekst preberejo do konca. V njem namreč piše, da tisk na Balkanu povzema članek, ki ga je objavil slovenski medij: Nova24tv.

Slovenski javnosti Ruplove izjave, skratka, niso bile niti najmanj prikrite.

Objavljene so še vedno. Tukaj.  Da večina medijev ne povzema, je razlog najbrž preprost: ne želijo reklamirati konkurenčne televizije in Dimitrija Rupla. Ruplove izjave pa cenzurira celo Vezjak sam, ko ta hvali vlado Janeza Janše in kritizira vlado Mira Cerarja. Ta del namreč Vezjak, čeprav se z mednaslovom celo pohvali, da točno povzema izjave, gladko izpusti.

Kaj je izpustil Vezjak?

Vezjakov nepopoln povzetek izjave Dimitrija Rupla. Klik na posnetek vas preusmeri na celoten članek.

V Novi24TV je o izjavah Rupla zapisano več kot povzame Vezjak s:
„Dimitrij Rupel pa se boji, da je trenutna vlada Mira Cerarja premalo odločna, da bi lahko Hrvate prisilila k spoštovanju odločitve arbitražnega sodišča. “Državi bosta imeli šest mesecev časa, da implementirata sodbo, Hrvati pa imajo ob tem precej več manevrskega prostora, ker so izstopili iz tega dogovora. Hrvati imajo pač takšno navado, da tisti del sodbe, ki jim ustreza, spoštujejo, tistega, ki jim ne, pa preprosto zavrnejo. A tako se lahko obnašajo, ker jim Slovenci to dopuščajo,” dodaja nekdanji zunanji minister. “Težava je tudi v tem, ker Slovenci še vedno množično odhajajo na morje k sosedom in so pripravljeni za tistih 14 dni, po možnosti v kakšnem kampu, žrtvovati državne interese. In to je glavni slovenski problem, na nek način se še vedno nismo odcepili od Hrvaške!” Po njegovih besedah bi morala Slovenija v Piranski zaliv postaviti svojo ladjo Triglav in kupiti še nekaj novih, ki bi branile slovenske teritorialne vode.“

Izpustil pa je Vezjak nadaljevanje, ki je takšno:
„Rupel še trdi, da je bila Janševa vlada, katere del je bil tudi on, med leti 2004 in 2008 sposobna urediti mejne spore s Hrvaško, a jo je ustavila menjava oblasti po aferi Patria, Pahorjev levi trojček pa se je z Jadranko Kosor raje dogovoril za arbitražo. Glede nadaljnjih potez trenutne Cerarjeve vlade pa je črnogled: “Ta vlada je na žalost sestavljena iz amaterjev, ki nimajo izkušenj v politiki, nimajo izkušenj z osamosvojitvijo in zato tudi nimajo nobenih izkušenj s kompleksnimi slovensko-hrvaškimi odnosi!” „

Rupel: Hrvaške ladje pa lahko?

Dimitrij Rupel je danes pojasnil, da ni predlagal pošiljanja vojaške ali policijske ladje v Piranski zaliv ta ali prihodnji teden, torej pred razglasitvijo arbitražne razsodbe. Novinar ga je vprašal, kako bomo branili odločitev arbitražnega sodišča, če bo v našo korist in ali nam bosta pomagala Nato in EU. Rupel pa mu je odgovoril, da zunanje pomoči ne bo in da se bo država morala zanesti na lastne sile, in, če bodo imeli ribiči še naprej težave, kot jih imajo že doslej, jih bosta morala vojska in policija, ko bo meja določena, pač zaščititi.

„Ribiči se kar naprej pritožujejo, da jih nadlegujejo hrvaške ladje. Zakaj ne bi še mi poslali kakšne ladje tja? Če imajo ribiči problem, jih naj za božjo voljo pač zaščitijo. To je poanta,“ je povedal Rupel.

Celoten članek Nove24TV, na katerega se sklicujejo mediji po Balkanu in  Vezjak, je dostopen na povezavi:

 

Advertisements

7 thoughts on “Vezjak cenzurira Rupla: Kdaj poslati vojsko in policijo v Piranski zaliv

  1. Kakršna koli bo razsodba, bo pričala o nesposobnosti strank v sporu, saj sodišče ne more drugače razsoditi, kot da razsodi neumnost, ki ostane neumnost.
    Spor lahko razdelimo v dva dela in sicer:
    – kopna meja
    – morska meja.
    Kolikor je znano, bodo na kopni meji ostali skoraj vsi problemi še naprej odprti. meja poteka vija vaja, kot pijanec se opleta po terenu, ob rekah in potokih. Tako ostanjo meandri in enklave, brez dostopov ene , ali druge države in že banalnost, kot je postavitev žične ograje, bo lahko vzbudila mejni spor in prepir. Priložnost je bila, da bi se državi dogovorili in čim bolj posenostvili mejno črto, pa se to ni zgodilo.
    Ob tem smo najverjetneje izgubili državljana Joška Jorasa, borca za južno mejo, ki smo ga prodali za stik z opdrtim morjem. Hrvaška bo dobila novega državljana s hišo vred in tudi s fosni, ki jih je tovoril preko mejnega prehoda.Slovenija bo izgubila tudi evropsko pot. Morda izgubmo tudi del vzletne stete letališča Portorož, ki bo tako dejansko mednarodno,saj bodo letala štartala v Sloveniji, pristajala pa na Hrvaškem.
    Še večja neumnost pa bo razmejitev morske meje. Če bo sodišče upoštevalo mednarodne pomorske zakone in upoštevalo načelo,da morske meje določa kopno, potem lahko Slovenija računa na pol Piranskega zaliva. Ob naklonjenosti sodnikov, lajko dobi nekaj več in pika.
    V kolikor se bodo sodniki uklonili zahtevi Slovenije, bodo določili stik slovenskega moraj z mednarodnimi vodami. Kaj pomeni stik pa je pojem, ki dopušča na stični točki toliko prostora, da lajko Slovenci pomočimo v morje prst in tako dotaknemo celi svet. Torej nekaj kvadratnih col in doživljlali bomo balženost.Vendar posamezno. Vsak Slovence lahko to blaženost doživi vakih 20 let enkrat.
    Druga možnost je,da sodniki določijo koridor. S tem se sicer osmešijo, saj bo oslovska sodba prišla v arhive in stari pomorski mački se bodo valjali od smeha, saj bo takšna razsodba verjetno največja neumnost nekega mednarodnega sodišča. Zakaj?
    Če bo koridor širok za čolniček, bo neumnost, , za dva, davkratna neumnost. Za prekooceanko ustrezno večja neumnost, za dve pa dvakrat večja. Koridor bo lahko širok tudi 2 milji.
    Služil bo samo za stik slovenskega morja z mednarodnimi vodami. In seveda za incidente, ki jih bosta državi zrežirali po potrebi. Koridor ne bo imel praktične vrednosti.
    Majhna plovila, ki prečkajo mejo, morajo pluti tako,da čim prej priplujejo do pristanišča v katerem je mejni prehod in opravijo mejne formalnisti. Koridor je za ta plovila preveč odmaknjen od obale in od rute po kateri dosegajo mejne prehode.
    Za tovorne ladje pa ni pomemben, saj te plujejo po koridorjih, ki jim nudijo najugodnešo plovbo. To pa zanesljivo ni koridor. Zato se bodo kapitani, pomorski mački le posmehovali neumnsti, ki se jim bo izrisal na karti in se bodo le čudili tistim, ki so takšno neumnost udejanili.
    Edina praktiča vrednost koridorja bo le ta, da utegnejo Hrvati na rob koridorja postaviti školjčišča, ali ribogojne bazene in ovirati plovbo tovornim ladjam. S takšnimi ovirami lahko priskutijo plovbo tovornih ladij do Kopra. Seveda pa lahko takšne ovire povzročajo incidente in tako lahko postanemo sicer dobri sosedje ljuti sovražniki, ki bodo kopali okope vzdolž celotne cikakcak mje na kopnu. .

    Všeč mi je

  2. Naj dodam še eno bizarnost.
    Dr. Sancinova pojasnjuje, kdo naj prisili Hrvaško, da bo spoštovala sporazum o meji?
    Državi sta suvereni in nihče jim ne more narekovati kaj na spoštujejo.Tudi razsodbo sodišča ne. Če Hrvati ne bodo spoštovali razsodbe, je pač ne bodo.
    Prav gotovo pa je sodišče in morebitna razsodba izsiljeno dejanje, ki ne obeta dobrega konca.
    Obe državi še nista zreli za trezno razmejitev. Na obeh straneh so politiki polni emocij in so se pripravljeni še vedno bojevati za svojo državo, če ravno ta boj ne bo spremenil nič in prinesel ne eni,ne drugi državi popolnima nič.
    Zakaj nismo počakali 50 morda 100 let in bi potem videli, če se splača mejo spremeniti in jo določiti tako, da ne bo nikogar ogrožala.
    Sedaj pa lahko pričakujemo 100 let majhnih sporov in incidentov za potrebe ene, ali druge politične elite. Slovenbci omamo na tem področju bogate izkušnje. Za potrebe politikansttva nenehno izrabljamo majšine. Nenehno vzpodujamo incidente, namesto,da bi umirjali zadeve, jih razpihujemo. Manjšini pa vedno bolj hirajo. Namestodabi se krepile, je vedno manj rojakov, ki si želijo priklučitve drhali, ki razgraja Slovenijo.
    Ni vse v pravni korektnosti, je tudi potrebna toleranca in modrost. Te pa je v Sloveniji vse manj in manj.

    Všeč mi je

  3. Pahor je izjavil ob podpisu arbitraze s Kosorjevo: To je najlepsi dan v mojem zivljenju. Kako je lahko taksen klovn predsednik? Kje je razum, kriticna inteligenca, domoljubje in srce?

    Všeč mi je

  4. Kakršna koli razsodba bo, bo smešna, neumna in bo njeno izvajanje predstavljalo norenje.
    Zelo podrobno sem opisal neumnosti, ki bodo ostale na kopnem. Prav gotovo ne bodo v čast Sloveniji, ker se je odpovedala zavednemu Slovencu, državljanu Jošku Jorasu.Da ga bo razsodba dodelila Hrvatonm z njegovo hišo in pretovorjenimi fosni vred je skorajda jasno,saj slovenskim pogajalcem ni bilo mar, da bi branili mejo na stari strugi Dragob+nje, ampak so zemljo med strugo in kanalom sv. Odorika žrtvovali, za dosego stika z odprtim morjem.
    Kaj ta stik pomeni se točno ne ve. Če Slovenija tega stika ni odegla, ali potem ne bomo več govorili da je slovensk obala del obale Jadranskega morja? Ali potem po slovenskem delu morja ne bodo smele več pluti tuje ladje in čolni? Ali bo potem Slovenija izločena iz občestva sredozemskih držav? Najverejetneje se nič od tega ne bo zgodilo.

    Všeč mi je

  5. Razsodba še ni znana. Nič še ne vemo, kaj bo dejansko prinesla. Zanesljivo pa lahko pičakujemo kompromis. Ta pa je za Slovenijo neugoden, saj Slovenija ne bo dobila tega, kar si želi, zaradi kompromisa pa bo morala odstopiti nekaj, kar misli da že ima.
    Končno pa če nekaj izgubi in nekaj dobi, to za Slovenijo in državljane nič ne pomeni, saj se razen Jošku Jorasu ne bo spremenilo popolnoma nič.Joras bo pač menjal državo in se navžil morja, kolikor mu bo volja, poslovil pa se bo od vrhunskih politikov, ki se bodo še dolgo prerekali, kdo ima zasluhe za zmago in kdo je odgovoren za poraz. Na njega se skorajda nihče ne bo sponil. Tudi na njegovo evropsko pot ne.
    Sedaj si bistre glave zastavljajo vprašanje, kako prisiliti hrvaško da implementira razsodbo.
    Kja pa naj Hrvaška impementira? Karkoli bo sodba prinesla bo neumnost, saj sovhodni podatki bili neumnost in potem ni možno pričakovati modre razsodbe, Spmnimo se Butalskih razsodb in te so bile butaste, ker so jih spožili Butalci.
    Če bi slučajno sodišče nasedlo in dosodilo koridor Sloveniji od mednarodnih voda, potem mi ni jasno, kako naj v to prisilimo Hrvaško? Kaj si lahko počnemo s tem koridorjem? Občudujemo ga lahko na pomorski karti in nič več. Tu inta bo morda kak slovenski ribič v njem ulovil kakšno ribco in to bo vse. In za to zgnjati kak cirkus?

    Všeč mi je

  6. V glavnem si pišem sam sebi, pa nič za to, saj morda kdo to kar napišem, tudi prečita.
    Prepričan sem, da smo se v Sloveniji prenaglili in preveč na hitro izsilili arbitražo o meji.
    Menili smo, da imamo v rokah adute in da bomo dobili mejo na Mirni. To da Savudrija pripada Sloveniji sploh ni bilo vprašanje.
    Ob tašni evforiji je bilo izsiljevanje arbitraže smiselno, saj bi dobitek Savudrije bila velika nagrada.
    Ščasoma pa se je vedno bolj kazalo,da Savudrije nikakor ne bomo dobili, ne gede na to, da katastrsko pripada Piranu.
    Z dokončno izgubo Savudrije smo izgubili tudi del Piranskega zaliva, saj obala nikakor ne more postati državna meja, ampak se meja pomakne v morje. Do kje? Do kam? To je predmet arbitraže, vendar nikoli več ne bo Piranski zaliv v celoti slovenski. Torej smo izgubili del morja, za katerega smo menili, da je naše.
    Potem smo si bolj izmislili in za politične potrebe izsiljevali stik z odprtim morjem.
    To izsiljevanje je bolj celjenje ran ob izgubi dela Piranskega zaliva, kot neka praktična potreba stika, za katerega vemo,da si še sami nimo na jasnem, kaj na to pomeni, pred vsem pa, čemu naj služi.
    Sodišče je imelo na voljo dve rešitvi.
    Prva je ta, da na vsak način uspostavi stik z odprtim morjem. Če so sodniki dovolj cinični so nam narisali koridor in stik na famozni točki, kjer se obalna pasova Italije in Hrvaške cepita in sredina prehaja v odprto morje. Torej v tej točki je poleg italijanskega in hrvaškega morja še za palec slovenskega. Kaj si s tem lahko počnemo verjetno nihče ne ve. Ali bomo takšen stik slavili kot zmago? V politiki je vse mogoče in zato se lahko pripravimo atriumf.
    Malo več resnosti lahko pričakujemo in namesto stika dobimo koridor.
    Kaj pa to pomeni.Praktično nič.Morda le nekaj zmede, ki lahko v bodoćnosti vzpoduja incidente in sovraštvo med državama, med narodoma, kar gre na roke bivšim lastnikom Slovenije in Hrvaške, Srbom, ki bodo uživali, kako se med seboj koljejo ustaše in blečki.
    Za pomorstvo koridor ne bo imel nikakršnega pomena,saj bi ob upoštevanju koridorja, plovba v njem blokirala luko Koper, razen tega pa tudi plovbo turističnim plovilom. Za ribolov koridor ne bo imel nikakršnega smisla. Vse skupaj lahko ponazorim s tem, da smo v arbitraži namesto marcedesa dobili le nejhov blatnik. Lepo, mar ne. Vsaj del.
    Večina odprtih vprašanj ostaja nerešenih in zato se sprašujem, zakaj smo torej žabe žrli?
    V kolikor pa smo izgubili Joška Jorasa je to najvećja izguba. Izgubili smo sicer čudaka, vendar našega zavednega Slovenca. Če nič drugega, bi se zanj veljalo posebno potruditi, saj je eden svetlih zgledov Slovestva, poleg Maistra in Dreizibenreja.
    Vendar Joras za slovenske politike ni adut. Na njem ni mogoče dobiti političnih točk, zato ga nihče ne jemlje resno.
    Torej, za razmejitev še nismo zreli, zato je smiselno,da arbitražo pozabimo in prepustimo času,da dozorimo oboji: Slovenci in Hrvati, ter čez kakšnih 100 let poskusimo znova. Do takrat se pravzaprav nič ne bo spemenilo. Naj bo Joras Slovenec še naprej.

    Všeč mi je

  7. Še o meji, arbitraži in razsodbi.
    Sinoči je RTV prikazala nekaj biserov iz kopne meje med Hrvaško in Slovenijo.
    Ko sem omenjal samo zapletene meandre, ki so jih na meji ustvarile reke in potoki, je že to razlog, da je potrebno k določitvi meje pristopiti drugače, najmanj pa z arbitražo. Včerajšnji prispevek je prikazal še mnogo hujše primere, ko ne gre le za zemljišča, ampak tudi za hiše, gospodarska poslopja in seveda za ljudi.Podobno kot se to dogaja pri Jošku Jorasu.
    Prepričan sem, da teh zadev arbitraža ne bo rešila in bodo ostali nesmisli še naprej, ljudem ob meji pa bodo grenili življenje.
    Kmalu bomo tudi v Sloveniji spoznali, da je bolje opustiti razsodbo in čakati na zrelejše čase, kov državah ne bo takšnega naboja in meja ne bo prvovrstna tema in prestiž med državama.
    Sam imam nekaj izkušenj s korekcijo meje, ko sem projektiral mejni prehodin bi bila korekcija meje smiselna. Takšna korekcija je bolj tehnični problem, kot pravni. Če pride dokorekcije je potrebno upoštevati, daje po korokciji meje površina obeh držav popolnoma enaka, za nameček pa je potrebno izenačitev narediti tako, da je so tudi izenačena zemljišča enakovredna.
    Trga pa arbitražna komisija ni sposobna narediti,zato bodo odločitve sporne, ali pa večino problemov arbitraža ne bo rešila, vsaj ne tako, da bi popolnoma uravnotežila odločitve. In spori se bodo nadaljevali.

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s