Naklade padajo: Dnevnik uspešnejši od Dela

Alarmantni za največjo časopisne podjetje, ki izdaja dnevnika Delo in Slovenske novice, so ta teden objavljeni podatki slovenske oglaševalske zbornice o revidiranih prodanih nakladah časopisov v zadnjem četrtletju.

Oba dnevnika, ki ju prodaja največje časopisno podjetje v državi, sta se  slabo odrezala v primerjavi z mestnim tekmecem Dnevnikom v četrtletnih in letnih primerjavah.

Bo boljši Lesjak ali Knafelc?

Primerjava med Delom in Dnevnikom najbrž že kaže tudi posledico različnih strategij založnikov. Na Dnevniku stavijo na izkušenega urednika Mirana Lesjaka. Na Delu se je novi lastnik Kolektor pred dobrim letom odločil poskusiti z Gregorjem Knafelcem, ki ni imel novinarskih in uredniških izkušenj. Tudi po letu dni je Knafelc še vršilec dolžnosti urednika, kar običajno velja za začasno rešitev.

Ta teden objavljeni podatki Slovenske oglaševalske zbornice so takšni:

Nekoliko slabše kot Dnevniku, a za odtenek bolje kot Delu, gre Večeru, kjer so se letos odločili za zamenjavo odgovornega urednika. Namesto Katje Šeruga Večer vodi Matija Stepišnik, ki velja za izkušenega novinarja in urednika.

Številke, ki so prikazane, so še posledica dela v času urednikovanja  Katje Šeruga.

Knafelčeva ekipa je na zgornji polovici naslovnice Delo, ki je pomembna za prodajo na kioskih, uvedla vsakodnevno veliko fotografijo in zmanjšala količino besedila. Strukturno je delež naročniške in kolportažne prodaje Dela v zadnjih šestih četrtletjih takšen:

V istem obdobju so podatki za Dnevnik, ki mu naklada upada manj, je pa na kioskih že tradicionalno krepko manj uspešen, takšni:

Upad naklade se je zgodil tudi Slovenskim novicam. Vodi jih odgovorni urednik Bojan Budja. Vsak dan ta nekoliko bolj rumeni časopis, ki je tudi cenejši od prej omenjene trojke,  proda krepko več izvodov kot Delo in Dnevnik v seštevku.

Advertisements

7 thoughts on “Naklade padajo: Dnevnik uspešnejši od Dela

  1. “Tudi po letu dni je Knafelc še vršilec dolžnosti urednika, kar običajno velja za začasno rešitev.”,

    …kar se je izkazalo za slabo rešitev.
    Sicer pa, ukinejo lahko vse tri dnevnike, jaz jih ne bo pogrešal.

    Všeč mi je

  2. Za stanje v prodaji časopisov so krivi tudi novinarji sami. Zaradi njihove verodostojnosti in “grupisanja” (571) sem pred slabimi 10 leti preklical naročila na dnevnike. Danes pa po njih tako ni več potrebe.

    Všeč mi je

  3. Dokler bodo lastniki, organi upravljanja in vodenja ter odgovorni uredniki nekdaj “osrednjih dnevnikov” iskali “ad hoc” rešitve zgolj v forsiranju velikosti fotografij in prenapihnjeni stopnji senzacionalizma v naslovju, bodo naklade zanesljivo padale. A to je edino, kar ti medijski šalabajzerji znajo in zmorejo.
    Za opaznejše vsebinske spremembe v verodostojnosti poročanja in komentiranja, ki bi sledile temeljitejšemu poznavanju obravnavane materije ter medijskih veščin in bi temeljile na nujnemu spoštovanju ter zaupanju do zdrave pameti in idejne pluralnosti potencialnih bralcev, pa bi bilo potrebno najprej zamenjati ideološko in politično zastrupljene urednike ter do mrtvoudnosti stereotipne in naduto enostranske komentatorje oz. samopašne dreserje javnega mnenja.
    Za najnižje zaupanje javnosti v tiskane medije na Slovenskem, ki ga nepodkupljivo dokazuje gornja statistika slovenske oglaševalske zbornice, so v skladu s svojimi pristojnostmi in pooblastili ter realno lastniško, politično in strokovno močjo soodgovorni lastniki, uredniki in časnikarji. In nihče namesto njih ne bo izvlekel nekdaj “osrednjih” tiskanih medijev iz “gluhe loze” popolne družbene neodmevnosti in marginalnosti njihovega samopašnega in puhlega naprezanja.

    Všeč mi je

  4. Zavedati se je potrebno, da je brannje časopisa samo ena od namembnosti.
    V zlatih časih časopisnega obdobja je bil časopis poleg branja uporaben še za marsikaj drugega.
    Bil je odličen pri kurjenju. Večina gopsodinjstev je kurila štedilnike in časopis je bil izredno cenjen element za podkuriti ogenj.
    Toaletnega papirja ni bilo, zato so na straniščih bile kot obvezna oprema na steno pritrjne platnene vrečke, nekatere izštikane z vzorčki in v njih skrbno narezan časopis. To je bila tudi priložnost, da si si lahko dobesedno s kakšnim politikom obrisal rit.
    Mnogo izdelkov ni bilo zapakiranih in je časopis služil kot sredstvo pakiranja. Recimo jajčka so bila obvezno zavita v časopisni papir, pa solata in še marsikaj.
    V časih hude krize po vojni (2.) ko se ni dobilo stekla in je steklo bilo drago, je časopis nadomeščal stekolo. Preprečeval je nadležni prepih in bil dovolj prosojen, da je nadomeščal steklo in še zavese.
    Ljudski običaj je bil, da se je v soboto ribal pod.Sirkova ktrača in voda sta očistila deske, da so se bleščale. Ta tedenski dobitek je bilo potrebno zaščititi pred nesnažnimi čevlji, zato se je vsaj kuhinja prekrila s časopisom in tako so deske vsaj nekaj časa bleščale v vsej svoji belini pod časopisom, se razume.
    Uporabnosti časopisa je še več in na koncu pridemo do branja.
    Danes so časopisi nekoilko prepočasni, saj jih prehitevajo elektronski mediji in zato udarne novice ne vžgejo več tako, kot so nekdaj, ko so ob velikih nesrečah, umorih in podobnih atrakcijah , tiskali posbne izdaje in jih raznašali po ulicah
    Časopisi morajo danes najti posbne ekskluzivne vsebine, ki pa niso zanimie za široke ljudske množice.
    Menim, da bi morala časopisne hiše skrbeti pred vsem zato, da postane časopis v hiši del splošnega standarda. Zaradi krize so se marsikje naročilu časopisa odpovedali. Podobno je tudi v podjetjih. Včasih so bila podjetja obvezno naročena na časopis in ko si čakal za razgovor z direktorjem ti je tajnica poleg kavice ponudila še časopis.Tako je Delo prodalo več kot polovco svoje naklade in takšni izvodi so sešteli v tisočh.
    Naslednja vaba časopisa so bile osmrtnice. Te so časopisi skorajda zatrli, saj so predrage in jih skorajda ni več. Pa če pogledamo navade, večina bralcev najprej pogleda osmrtnice.Sedaj nimajo kaj videti in zato jih časopis ne zanima.
    Današnji časopisi pa so pred vsem agitpropovski mediji, ki so zelo oddaljeni od ljudstva, zato jih pač ljudje ne akceptirajo.
    Ko sem še bil zaposlen, sem mnogokrat sodeloval na raznih tribunah, na predstavitvah projektov. Takrat sem spoznal, da ljudi marsikaj tišči, a ne upajo s težavami na plan. Takšne tibune so izkoristili in si dali duška ter izpljuvali vse tegobe, tudi če se niso dotikale teme tribune.
    V zadnejm času sta zelo lepa primera tega početja Mgna in Vrhnika. Tu si ljudje dajejo duška, pa večina sploh ni prizadeta. Bruhajo pa politiki in stanju v državi, torej ravno nasprotno tistemu, kar objavljajo časopisi. Po časopisih je baje v Sloveniji vse v redu in se cedi med in mleko, saj tako izjavljajo vrhunski politiki, ki nam vladajo. Samo še en mandat, pa bomo v raju.
    In časopiom pada naklada.
    Pisma bralcev bi lahko bila takšna relaksacija, a kaj ko jih krojijo uredniške škarhe, ki skrbijo za to, da seliki slovenskih politikov bleščjo v najlepši luči, kaj pa ljudi tišči ostane skrito.

    Všeč mi je

  5. Dolga leta sem bil naročnik DELA. Vedno sem najprej pogledal iskrico na zadnji strani. Kmalu sem pričel brati od zadnje strani dalje,prva je bila zadnja na vrsti. Potem sem postal bolj izbirčen,pogledal sem pred branjem kdo je podpisan. Pisune sem obšel. Ko je časopis postal orožje zagovornikov “tekovina” za uničevanje nasprotnikov njihove politike in vse skupaj navadni propagandni papirnati izdelek,je sledila odpoved. Vsi klici preko dneva ,popoldan in zvečer za obnovo naročila so bili samo izguba časa za študentke ,ki so trudile biti vabljive in prijazne.

    Všeč mi je

  6. Človek lažje živi, ko se enkrat odvadi lažnivcev v slovenskih tiskanih in kanalizacijskih medijih.
    Jančiča, Voduška in Novo berem, ker so ohranili novinarsko distanco in občutek za svoje profesionalno poštenje.
    Če mi novinar nekaj “prodaja”, naj mi “prodaja” na način, da mi pusti občutek, da sem kot njegov bralec vreden spoštovanja.

    Všeč mi je

  7. Kar se tiče medijev in s tem neločljivo povezano dela novinarjev in urednikov ter lastnikov le-teh je pomembno le eno in edino – če jaz kot bralec/gledalec/sledilec medija na podlagi drugih virov ugotovim, da novinar, urednik ali lastnik medija ni govoril resnice oziroma je slednjo (četudi le delno) zamolčal, potem sem opravil z gledanjem, branjem ali sledenjem tega medija za vse večne čase!
    Verjetno velika večina bralcev/gledalcev/sledilcev medijev vsebine medijev ne preverja preko drugih podatkov, ampak kot že gre tista znana – lahko vodiš za nos nekaj časa večino ljudi, ne moreš pa vseh ljudi ves čas voditi za nos! Dandanes kakorkoli poskušati prikriti podatke je pa definicija neumnega podviga! Aja, pa na FDV naj že enkrat v prvem letniku bodičim novinarjem dajo za pogledati film ” Vsi predsednikovi možje” (kdor v celoti in v vseh detajlih ne bo razumel vsebine, tisti ne more postati novinar!)!

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s