April: Lex Drugi tir, Lex Mercator, volilni zakon

Na seji DZ, ki se bo začela v četrtek, poslanci ne bodo na vrat na nos odločali le o posebnem zakonu za zaščito Mercatorja. Ta zakon bo na vrsti prihodnji teden. Sejo bodo začeli z zakonom o izgradnji, upravljanju in gospodarjenju z drugim tirom, za katerega so nujni postopek odločanja  predstavniki koalicijskih SMC, Desus in SD izglasovali že prejšni teden.

O tem zakonu o drugem tiru, da bi o njem lahko jutri razpravjal zbor, je včeraj že končal razpravo in odločanje odbor za infrastrukturo.

Po drugem tiru bodo poslanci jutri odločali še o popravkih sistema volitev poslancev.

Več o spremembah volilne ureditve lahko najdete na povezavi:

Generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič (SMC) med sejo kolegija prejšnji teden. Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Hitro odločanje o zakonu o drugem tiru je vlada zahtevala, da bi lahko kandidirala za nepovraten denar EU, ki je razpisan za prometne projekte, pri katerih bo zagotovljeno financiranje iz zasebnega kapitala, oziroma s sredstvi finančnih inštitucij.

Razpis je v teku do 14. 7. je poslancem prejšnji teden pojasnila generalna sekretarka vlade Lilijana Kozlovič (SMC).

Zakon je veliko širši od le kandidature za evropski denar: organizacijsko in finačno določa celoten projekt.

Drugi tir bo zgrajen po novi formuli, ki so jo poimenovali javno javno partnerstvo. To je, da država ustanovi državno podjetje in mu da tudi večino denarja.

V vladi upajo, da bodo četrtino projekta pokrili z denarjem iz Bruslja.

Generalna sekretarka je prejšnji teden pritrdila opozicijski kritiki, da so res dve leti in pol pripravljali finančno konstrukcijo. A ko jo je vlada zagotovila, je tudi predlagala zakon, je dodala.

O predlogu, da bi odločali po najhitrejšem postopku, da ne bi zamudili rokov za pridobitev evropskega denarja, je vodja poslanske skupine največje opozicijske stranke Jože Tanko (SDS) dejal: »Očitno se je v tem mandatu nekako razpasla neka praksa, da se prihaja s posebnimi oziroma s specialnimi zakoni. Eden tak je bil lex Magna, zdaj imamo lex drugi tir.«

Ostro z desne in leve

Tanko je opozoril: “Že sam pristop, da imamo za 1200 kilometrov upravljavca, ki se mu reče Slovenske železnice, za dodatnih 27 kilometrov pa novega upravljavca, ki se mu reče 2TDK je bolan. To je nemogoče.”

[wp_ad_camp_2]

Nič bolj prijazen pa ni bil niti z bolj leve Luka Mesec (ZL), ki je dejal: “Ta zakon precej poslanskih skupin v tej sobi bere kot zakon o novem TEŠ 6. O novi nacionalno gospodarski katastrofi, ker je enostavno izredno slabo pripravljen. Javne razprave ni bilo, soočenja argumentov o njegovih rešitvah tudi ne in vlada nastopa s popolnoma lažnimi argumenti, zakaj bi moral biti sprejet po nujnem postopku.”

Nekdanja premierka Alenka Bratušek (nepovezani) pa je ocenila: “Podobnosti s projektom TEŠ 6 je preveč, da ne začnemo s ceno, ki jo je minister še do nedavnega zelo zagovarjal, se pravi, 1,4 milijarde. Sedaj ste jo čudežno znižali na približno milijardo. Kakšen bo zaključek pa ne vem, če kdo ve. Če mislite, da boste s tako pripravljenim projektom kot danes, uspeli na evropskem razpisu, se krepko motite. V Evropi je treba dokazati upravičenost pridobitve evropskega denarja in Evropa vam je enkrat že povedala, da denarja za tako slabo pripravljen projekt ne da.”

Advertisements

2 thoughts on “April: Lex Drugi tir, Lex Mercator, volilni zakon

  1. 2.tir, ali bolje nova železniška proga med Divačo in Koprom je objekt, ki mora poslavati po gosopodarskih zakonitostih. Se pravi, vložek v izgradnjo se mora povrnitii z obrestmi vred v nekem realnem roku.
    Slovenija nima dovolj denarja, da bi lahko sama načrtovano progo zgradila. Dovolj denarja nimajo železnice, ne luka Koper, niti proračun.
    Zato je Slovenija primorana iskati tuje investitorje, vlagatelje. Ta jalov posel izvaja vlada in v prvi vrsti minister Gašperšič.V treh letih mu ni uspelo zapreti finančne konstrukcije. Nekaj denarja je napraskal v Sloveniji, nekaj je obljubljenih kreditov in zaenkrat so se samo Madžari odločili,da nekaj prispevajo h gradnji.
    Očitno gradnja železniške proge ni finančno vabljiva, ni gospodarna.To je danes dejstvo, saj kljub številnim povabilom in obiskom delegacij Slovenija ni bila zmožna najti vlagateljev, ki bi zaprli finančno konstrukcijo.
    Železniška proga je predraga, da bi bila investicija gospodarna, da bi se izplačala in da bi prinašala dobiček.
    Predraga je zaradi neumnosti pri samem trasiranju. Trasa je namreč predvidena za računsko hitrost 160 km/h, kar je svojevrstna norost. Na najtežjem terenu, kjer je na razmeroma majhni razdalji potrebno premagati 400 m višine, graditi progo za 160 km/h je norost,je zapravljanje denarja. Sedaj si vlada prizadeva s kozmetičnimi posegi zmanšati stoške gradnje, kar je praktično nemogoče, saj so vse “racionalizacije” še dodatne neumnosti, ki vodijo le h končnemu povišanju cene izgradnje.
    Gradnja samo enega tira je neumnost, saj je potrebno predvideti izgradnjo obeh tirov tudi, če se sedaj v prvi fazi namareava izgraditi samo en tir. To pomeni, da bo potrebno vložoti več, kot bi stala samo enotirna proga. Ohranjanje obstoječega tira je neumnost,saj je vzdrevanje dveh ločenih tirov mnogo dražje, kot vzdrževanje dvotirne proge. Zaradi neumno in nikoli ekonomsko utemeljene računske hitrosti nove proge na 160km/h, bo inevsticija občutno večja, kot pa bi bila investicija v progo z upoštevano računsko hitrostjo recimo 80km/h. Torej bod končno tudi vzdrževanje proge znatno dražje, kot pa bi bilo vzdrževanje cenejše proge.
    Cenejšo progo z manjšo računsko hitrostjo je možno graditi z manjin venejšimi predori in občutno zmanjšati čas gradnje.Sedaj se govori o gradnji, ki bi naj trajala sedem let. Cenejšo progopa je možno izgraditi le v dveh letih.
    Naj tukaj navedem še nekaj: avtocesta na istem odseku je zgrajena za računsko hitrost 120 km/h in ima 4% vzdolžni naklon za razliko od železniške proge, kjer je predvidena računska hitrost 160km/h in vzdolžni naklon 2%.
    Naj navedem še to: Italijani so tržaško luko povezali s Fernetiči z avtocesto z vzdolžnim naklonom 6% in računsko hitrostjo 80kma/h. S tem so prihranili mnogo sredstev in potem se ne smemo čuditi, da imajo višji standard kot Slovenci. Tam gradijo racionalno, saj za pretežno tovorni promet ni potrebno graditi dragih avtocest.
    Kakšna pa je razlika, če bodo banane iz Kopra pišle v Divačo 5 minut prej? Ali je to opravičilo za predrago investicijo?

    Všeč mi je

  2. Poslanci koalicije so izglasovali zakon po katerem bo izgradnja železniške proge med Divačo in Koprom stala vsaj 400 mio več, kot bi stala izgradnja proge po cenejši varianti.Zato si je potrebno zapomniti njihova imena.Ti so neposredni krivci za potratno investicijo.Nasprotniki tega neumnaga početja smo sicer storili vse, da bi neumnost preprečili, a očitno pisanje in osveščanje javnosti ni bilo dovolj. Ostaja sicer še zalo majhno upanje,da se ta neumnost prepreči. Koliko hvale je DESUS izražal, ko je upokojencem zagotovil 20 mio dodatnega denarja za pokojnine? Sedaj pa so vrgli na oltar neumnosti kar 400 mio. Podobno so storli pri SMC. Za ta denar bi lahko zgradili štiri nove klinike, lahko bi zgradili 20 šol, 50 vrrcev, lahko bi naredili marsikaj, odprli tudi nova delovna mesta.Sedaj bodo lopovi, ki kradejo Slovenijo dobili plen in se omastili. To je Slovenija. Dokler nam bodo vladali lopovi, napredka ne bo!!!

    Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s