Zadržali odločitev Cenerjeve o preiskavi Šircljeve pisarne

Ustavno sodišče je  po pritožbi predsednika komisije za nadzor javnih financ Andreja Širclja (SDS) zadržalo odredbo sodišča, ki je omogočala široke zaplembe dokumentacije v državnem zboru.

Sodniki so odločili, da mora tožilstvo ob navzočnosti predstavnikov parlamenta takoj zapečatiti vse zasežene listine, predmete in elektronske naprave. Če so bile narejen kopije, jih morajo uničiti.

Sodba z vsemi ločenimi mnenji je dostopna na naslovu: http://odlocitve.us-rs.si/sl/odlocitev/USZZ38

Podpisnik je bila Daša Cener

Ustavno sodišče je odločilo že pred desetimi dnevi. Danes so o tem javnost obvestili še uradno.  Zadržano odredbo o široki zaplembi dokumentacije v povezavi s Šircljem v državnem zboru je podpisala sodnica Deša Cener.

Predsednik komisije za nadzor javnih financ Andrej Šircelj (SDS). Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Proti odločitvam te sodnice je v zadnjih letih velikokrat protestiral predsednik komisije, ki preiskuje bančno luknjo Anže Logar (SDS).

A iz obratnih razlogov: komisiji je namreč onemogočala dostop do dokumentacije in s tem preiskovanje dogajanja v Factor Banki, NLB…

Široko pridobivanje podatkov pri preiskovanju Širclja s strežnika stranke ali državnega zbora je »absolutno nesorazmerno z namenom preiskave«, me je telefonskem pogovoru, ko je policija preiskovala parlament in prostore stranke SDS, opozoril takrat ravno šele izvoljeni evropski sodnik za človekove pravice Marko Bošnjak.

Na stranki, ki jo vodi Janez Janša, so policiste pričakali odvetniki in so zato tam dobili manj podatkov. Le tiste povezane s preiskavo. V državnem zboru niso bili tako ostri pri omejevanju obsega zaplenjanja podatkov.

Na ustavnem sodišču: pet proti štiri

Ustavni sodniki niso bili složni. Za zadržanje jih je glasovalo pet, proti štirje. Po lanski zamenjavi, ko sta Špelca Mežnar in Marko Šorli nadomestila Miroslava Mozetiča in Marto Klampfer, je na sodišču načeloma večino dobila levica.

Ta primer kaže, da odločanje ne poteka politično predvidljivo.

Za zadržanje je glasoval tudi profesor mednarodnega prava in najbrž mednarodno najbolj ugleden slovenski diplomat Ernest Petrič, katerega mandat na ustavnem sodišču se konča prihodnji mesec. Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Za zadržanje so bili Mitja Deisinger, Etelka Korpič – Horvat, Ernest Petrič, Marko Šorli in Jan Zobec. Proti pa predsednica Jadranka Sovdat in sodnice Dunja Jadek Pensa, Špelca Mežnar in Jasna Pogačar.

Sodišče je opozorilo, da je bila odredba izdana v predkazenskem postopku, v katerem je bil Šircelj šele osumljen pomoči h kaznivemu dejanju, zato ni gotovo, ali bo lahko pritožnik kršitve spodbijal v kazenskem postopku. Zapisali so:

“Preiskave v državnem zboru in zlasti preiskave njegovih elektronskih naprav – podobno kot preiskave pri odvetnikih – pa imajo daljnosežnejše nepopravljive posledice kot zgolj poseg v intimno sfero preiskovanih oseb. Morebitne protiustavne preiskave v državnem zboru s strani izvršilne in sodne veje oblasti namreč ne pomenijo le posega v pravice do zasebnosti posameznikov (poslancev, zaposlenih in drugih oseb, ki s temi osebami stopajo v stik), temveč lahko vplivajo na občutljiv sistem zavor in ravnovesij med zakonodajno ter izvršilno in sodno vejo oblasti.”

Policisti ne varujejo poslancev – preiskujejo jih

Zaradi vrste policijskih preiskav so poslanci zadnja leta že razpravljali celo, da bi spremenili sistem varovanja in bi zanj poslej spet skrbela lastna varnostna služba in ne kar policija, ki jim, namesto da bi jih varovala, preiskuje prostore.

Marjan Dolinšek (SMC). Foto: Peter Jančič

Januarja 2015 je vodjem poslanskih skupin takšno spremembo čisto uradno predlagal Marjan Dolinšek (SMC).

Premislek, ali je policija primerna za varovanje državnega zbora, pa je Dolinšek sprožil tudi v komisiji za nadzor obveščevalnih služb, katere član je.

Podobno je že leto prej predlagal Primož Hainz (Desus) po preiskavi v parlamentu, ali ni bivša premierka Alenka Bratušek zlorabila položaja, ko je kandidirala za evropsko komisarko.

Množica nad Bratuškovo

»Petindvajset policistov za nek primer, ki ni niti velika kraja, kaj šele kaj hujšega, je zagotovo prevelik angažma organa«, je takrat ocenil Hainz. Uporabljal je netočno številko. Policija je razkrila, da je Bratuškovo preiskovalo 22 kriminalistov in pet policistov, torej celo še nekaj več.

Ob preiskavi Bratuškove so kriminalisti nenapovedano preiskali celo prostore premiera

Nekdanja premierka Alenka Bratušek in podpredsednik DZ Primož Hainz (Desus). Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Mira Cerarja (SMC), ker je Bratuškova prej, ko je bila šefica vlade, tam delala.

Za spremembo načina varovanja se parlament doslej ni odločil, najbrž tudi zaradi višjih stroškov, ki bi jih to pomenilo za njihov proračun.

Advertisements

One thought on “Zadržali odločitev Cenerjeve o preiskavi Šircljeve pisarne

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s