Zelena za Jakliča, Accetta, Kneza in Pavčnika

Prepričljiva večina poslancev v mandatno volilni komisiji je Mateja Accetta, Klemna Jakliča, Rajka Kneza in Marijana Pavčnika državnemu zboru predlagala za ustavne sodnike. Za Accetta in Pavčnika je bilo 17 poslancev, nihče proti. za Jakliča in Kneza je bilo 16 poslancev in eden proti. Zbor bo  o kandidatih  verjetno glasoval v sredo prihodnji teden.

Velikokrat je moral predsednik mandatno volilne komisije (MVK) Mitja Horvat pred tem glasovanjem prekiniti skoraj 12 ur trajajočo sejo mandatno volilne komisije. A komisija je vendarle začela razpravo o štirih kandidatih za ustavne sodnike, ki jih je predlagal predsednik republike Borut Pahor, in nekaj pred 21 uro zvečer tudi glasovala.

ZL: JAKLIČ JE JANŠEV

Razpravo in odločanje je ves dan poskušala onemogočiti Združena levica. Iz te majhne poslanske skupine so ostro nasprotovali predvsem kandidaturi Klemna Jakliča, ki je po njihovi oceni politično preblizu predsedniku SDS Janezu Janši.

Zanimivo stališče o kandidaturi Jakliča je (na posnetku) predstavil nekdanji predsednik ustavnega sodišča Miroslav Mozetič. Povzema ga na twitterju pravnik Jurij Toplak:

Kandidati za Ustavno sodišče Betettova, Jaklič in Ferlinc, kot jih vidi donedavni predsednik Ustavnega sodišča Mozetič. pic.twitter.com/GIyDVnKbI9

— Jurij Toplak (@JurijToplak) December 7, 2016

//platform.twitter.com/widgets.js
Vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša je zjutraj predlagal, da bi takoj odločali, ali štiri nove ustavne sodnike predlagati državnemu zboru, da bi ta lahko glasoval že prihodnji teden.

Vodja poslanske skupine Desus Franc Jurša

To sta podprla tudi vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in SD Matjaž Han.

Predsednik komisije Horvat  pa je vztrajal, da mu je predlog predsednik republike Borut Pahor poslal prepozno, da bi komisija lahko takoj razpravljala in odločala.

Kvečjemu bi lahko pozneje sklical dodatno sejo, je opozoril.

KAR TRIJE ODMORI ZA PREMISLEK

Ker Horvat ni bil pripravljen popustiti, je Han zahteval 45 minut odmora za premislek vseh poslanskih skupin, kako ravnati.

Po odmoru je Horvat opozoril, da preprosto nima gradiva, da bi lahko komisija takoj govorila o Pahorjevih kandidatih.

Dodal je, da pa lahko 15 minut po končani seji skliče dodatno nujno sejo o ustavnih sodnikih. A le, če bodo papirji do takrat pripravljeni.

Na zahtevo Jurše je moral Horvat po tem odrediti dodatno, že drugo, prekinitev seje za posvet.  Jurša mu je predlagal, naj v te pol ure pripravi vse potrebno in nujno sejo o ustavnih sodnikih tudi že skliče.

Po drugem odmoru, ko je Horvat zagotovil, da je dodatno nujno sejo o ustavnih sodnikih že sklical in bo še danes, so pogovor vendarle nadaljevali.

Proti dodatni seji, češ da niso pripravljeni nanjo, je po tem preobratu v imenu ZL ostro protestiral Matjaž Hanžek. Pred glasovanjem, ali bi za člane fiskalnega sveta predlagali Davorina Kračuna, Tomaža Peršeta in Alenko Jerkič je Hanžek protestno zahteval in tudi dosegel še tretji odmor.

ZL nasprotuje imenovanju kandidatov za fiskalni svet in za ustavne sodnike.

Večjim strankam ZL, ki združuje le šest poslancev, očita dogovarjanje pod mizo.

A brez dogovora, ker je za izvolitev fiskalnega sveta nujna dvotretjinska večina najmanj 60 poslancev, izvolitev kandidatov sploh ni mogoča.

Praktično gledano je bila dilema, ali bo v dogovoru leva ZL ali desnosredinski SDS in NSi.

Predsednik MVK Mitja Horvat (SMC). Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

FISKALNI SVETNIKI DOBILI ZELENO LUČ

Komisija je vse tri kandidate za fiskalni svet potrdila z veliko večino. Pozneje so iz ZL zahtevali in dosegli še celo vrsto podobnih odmorov pred glasovanji in s tem zavlekli delo MVK vse do večera in v noč.

Po treh krogih posvetovanj s predstavniki poslanskih skupin je predsednik republike Borut Pahor državnemu zboru  ta teden za sodnike ustavnega sodišča predlagal Mateja Accetta, Klemna Jakliča, Rajka Kneza in Marijana Pavčnika.

Predsednik republike je ocenil, da kandidati izpolnjujejo strokovne kriterije, vzbujajo zaupanje za opravljanje pomembne funkcije in imajo podporo dovolj poslancev za izvolitev.

Državni zbor mora odločati hitro. Trem ustavnim sodnikom se mandati iztečejo že ta mesec, enemu prihodnji mesec. Da bi bili novo sodniki izvoljeni, bo moralo zanje prihodnji teden glasovati najmanj 46 poslancev.

PROTI JAKLIČU NAJBOLJ OSTRO ZL

Kandidaturi Klemna Jakliča jo ostro nasprotovala združena levica, ker je bil med pravniki, ki so kritizirali sodni postopek proti predsedniku SDS Janezu Janši v primeru Patria. Jaklič je tudi pred vrhovnim sodiščem protestiral proti ravnanju rednega sodstva.

Razplet je pokazal, da je bilo Jakličevo stališče pravilno. Trdil je recimo, da “primer Patria zoper Janšo nikoli ni obstajal in da kdor razlaga ali celo odloči drugače,  ne odloča po pravu”.

Da primer ni obstajal, ker je bila že obtožnica brez nujne vsebine, kaj je sploh obtožba, je presodilo ustavno sodišče, ko je razveljavilo vse sodbe rednih sodišč.

Jaklič je bil že v četverici kandidatov, ki jih je predsednik republike Pahor konec leta 2015 predlagal za sodnike evropskega sodišča za človekove pravice.

Ob njem so bili kandidati še podpredsednica vrhovnega sodišča Nina Betteto, predavateljica na univerzi v Gentu Nina Peršak in odvetnik Marko Bošnjak. Bettetova je sodelovala v sojenjih proti katerim je Jaklič ostro protestiral.

Država je morala ponuditi tri kandidate. Pahor bi lahko poslancem predlagal le tri. A je ponudil štiri.  V državnem zboru pa je večina  izločila prav Jakliča.

Za naslednika Boštjana M Zupančiča je parlamentarna skupščina Sveta Evrope na koncu z veliko večino izvolila Bošnjaka.

POSLANCEM SE MUDI

Konec marca se mandati iztečejo nekdanjemu predsedniku vrhovnega sodišča Mitji Deisingerju, Jasni Pogačar in nekdanjemu vrhovnemu sodniku Janu Zobcu.

Nekdanji diplomat, tudi veleposlanik v ZDA, Ernest Petrič pa je položaj ustavnega sodnika prevzel mesec dni pozneje kot omenjena trojka: 25. aprila 2008.

Za ustavnega sodnika je Jakliča lani novembra Pahorju predlagal Svetovni slovenski kongres.

Predsednik republike ga predlaga za položaj enega od treh sodnikov, ki jim mandat poteče še ta mesec. Druga dva, ki sta predlagana za te tri položaje, sta  Marjan Pavčnik in Matej Accetta.

Namesto sodnika Ernesta Petriča pa bo mandat aprila, če ga večina poslancev potrdi, prevzel Rajko Knez

Če vsi ali posamezni kandidati, ki jih je predlagal Pahor, ta mesec ne bodo izvoljeni, bodo delo na ustavnem sodišču nadaljevali dosedanji sodniki. Mandati se jim avtomatično podaljšajo vse dokler niso izvoljeni novi sodniki.

Na posnetku so poslanci SDS med serijo odmorov na celodnevni seji mandatno volilne komisije:

    Na posnetku vodja poslanske skupine SDS Jože Tanko in poslanci Franc Breznik, Žan Mahnič in Anže Logar Foto: Državni zbor/Barbara Žejavac

Poslanci so lani julija za nova ustavna sodnika že izvolili Špelco Mežnar in Marka Šorlija, ki sta nadomestila Miroslava Mozetiča in Marto Klampfer.

Za zdaj kaže, da bodo prihodnji teden gladko izvolili še štiri: Mateja Accetta, Klemna Jakliča, Rajka Kneza in Marijana Pavčnika.

Skupaj bo od devetih v letu dni zamenjanih kar šest ustavnih sodnikov in sodnic.

Advertisements

2 thoughts on “Zelena za Jakliča, Accetta, Kneza in Pavčnika

  1. Kar nekaj časa sem zi vzel, da sem spremljal maratonsko sejo MVK. Ne sicer tako intenzivo kot nekateri poslanci, ki so ji namenili več kot 12 ur prisotnosti.
    Kljub vsemu pa sem ob tem maratonu lahko videl vso bedo, ki jo premore slovenski parlament.
    Tokrat je blestela stranka, ali sračje gnezdo, imenovana Združena levica. K sreči ni bila zastopana v celoti, torej vseh šest eksmplarjev. Za temeljito predstavitev anarhizma so zadostovali trije, pravzaprav dva in ena ženska. Na tej ravni je ženska kvota predstavljala 30%, če pa upoštevamo celotno sračje gnezdo pa razmerej pade daleč pod tisto, s katerim se ZL želi ponašati. Krivi niso poslanc-eksemplarji, temveč njihovi volivci. Ti pač ne vedo za emancipacijo žensk, za ženske kvote in za to, da so ženske zapostavljene s strani zlobnih desničarjev, ki se nikakor ne morejo otresti patriarhata in sveda zločinskega komunizma.
    Bolj ko se je seja bližala finalu, bolj odločilno je v razpravo posegal trio s svojimi neumnostmi, predznostmi, netaktnostmi, prostškim vedenjem in govoričenjem . Finale je doseglo dno parlamentarne kulture v Sloveniji? Morda še ne, manjkal je le še fizični spopad, ki pa je najverjetneje izostal zaradi utrujenosti poslncev.
    Trijo je namreč demonstiral, kako si dikatotrski polsanci ZL predstavljajo demokracijo.
    V Sloveniji je zapovedano, da nekatere visoke funkcionarje mora izvodliti ustavna, to je 2/3 večina. Popolnoma jasno je, da je takšno večino mogoče doseči le s kompromisom, saj kolaicija nima dovolj glasov. Če jih ima, potem je z demokracijo v takšni državi nekaj hudo narobe. V Sloveniji koalicija sicer takšno večino ima, ali se ji na las približa, pa se je koalicija kljub vsemu odločila da tokrat prvič v svojem mandatu povabi h kompromisnemu predlogu še opozicijo. Seveda ne vso,ampak največjo opozicijsko strano SDS.Tako je kot edina opozicija ostala ZL. Ta pa si je s svojim dobro uigranim trijom dala duška in se razgalila, do gole kože.
    Pokazala nem je kako si demokracijo predstavlja in zvedeli smo, danjihova demokarcija ni nič drugega kot kopija ruskega boljševizma, ki ga je s krvavo diktaturoustoličil Lenin, do pikice točno pa izpopolnil Stalin. Ta boljševizem je rodil tudi terorizem ki ga je bilo možno študirati na sloviti univeri Đerđonski, ki je rodila toliko in toliko uspešnih diplomantov, med katerimi so bili tdu znani heroji slovenske NOB, katerega častijo tudi člani ZL.
    Vse kra ni pod njihovo kontrolo in njihovim vplivom je potrebno zatreti, uničiti, poteptati. Samo oni, častilci zanih treroristov kot je recimo Čeguevara ali Tito vedo, kaj je demokracija in kako je potrebno uveljavljati demokratična načela boljševističnega tipa.
    Po vsem videnem je potrebno poskrbeti, da se celotna druščina preseli ali na Kubo, ali v Severno Korejo. V kolikor pa je mogoče, da gredo na pomoč svojim tovarišem vsaj v obubožano Venezuelo.

    Všeč mi je

    • Tudi sam sem včeraj preživel precej pri spremljanju prenosa MVK. Glede na množično informiranje v več medijih o pripravljeni kravji kupčiji, me je zanimalo kako bodo tisti revčki iz koalicije, ki so pred kratkim Jakliča zavrnili na glasovanju za evropskega sodnika, se danes skrili v svoje luknje, pojedli svoj ponos in zagovarjali svoj glas za Jakliča. Seveda se ni zgodilo nič od tega, koalicijski člani MVK so se skrili v luknje in kot profesionalci niso pokazali svoje bolečine.

      Vsi člani koalicijskih strank so v nekaj mesecih spremenili mnenje o Jakliču, to nobenega ne čudi, na drugi strani so poslanci ZL ohranili enako mnenje in glejga zlomka tebe moti, da so poslanci ostali pokončni, niso jim “zlomili hrbtenice”

      Že v Jugoslaviji sem bral članke tako, da sem poskusil razumeti bistvo sporočilo in da sem poskusil razumeti ozadje takega pisanja. Tvoj namen je očitno diskreditacija ZL oziroma socializma in to brez kakšnega argumenta. Večino bralcev ne boš prepričal s poniževanjem poslancev, čeprav se to lahko zelo lepo bere.

      Bolj zanimivo je ozadje tvojega pisanja. Seveda so bile aktivnosti poslancev na včerajšnji seji MVK nepomembne, vnaprej se je vedelo kakšni bodo rezultati glasovanja, zato te to ni motilo. Napad s čudaškimi argumenti je bil zgolj za prikrivanje delovanja koalicije v parlamentu. Kot si napisal je za izvolitev članov fiskalnega sveta potrebnih 60 glasov, ki jih koalicija nima. In smisel tako ostrega kriterija zakonodajalca je v tem, da se najdejo kandidati s široko podporo in ne da to postane kapital za mešetarjenje. To možnost mešetarjenja je očitno dobro izkoristil SDS in stisnil v kot SMC ter posledično ostali dve koalicijski stranki. In tako pokvarjeno dejanje, ko bodo morali skoraj vsi koalicijski poslanci proti svoji volji glasovati za Jakliča, ti skrivaš pod napadoma na poslance in celo volivce ZL. Očiten namen je bil prikriti to podlo kravjo kupčijo. SDS je izseljeval že večkrat, npr. pri ratifikaciji sporazuma s Hrvaško, ko so izsilili potrditev ponarejenih letnih poročil. Takrat so se nekateri poslanci koalicije uprli izsiljevanju SDS-a, nekateri pa so vsaj povedali, da s težavo pristajajo na izsiljevanje, vendar nimajo druge možnosti. Bomo videli, koliko poslancev in poslank vladajoče koalicije bo priznalo, da so jih strankarski bossi prisilil v glasovanje proti svoji volji.

      Mogoče gre pa za prikrivanje sodelovanja med SMC in SDS, ki se je pokazal še na komisiji za kmetijstvo in pri predlogih nadzornikov za SDH, kjer sta obe stranki stopili skupaj in za dosego cilja kršili poslovnike komisij, kar pomeni da ne izbirajo sredstev za dosego ciljev. Sodelovanje med SMC in SDS je povsem legitimna, problem je v tem da si nobena stran tega ne upa prikazati, ker bi izgubljali pristaše in volivce, ki niso navdušeni nad takim sodelovanjem.

      Všeč mi je

Oddajte komentar

Fill in your details below or click an icon to log in:

WordPress.com Logo

Komentirate prijavljeni s svojim WordPress.com računom. Odjava /  Spremeni )

Google+ photo

Komentirate prijavljeni s svojim Google+ računom. Odjava /  Spremeni )

Twitter picture

Komentirate prijavljeni s svojim Twitter računom. Odjava /  Spremeni )

Facebook photo

Komentirate prijavljeni s svojim Facebook računom. Odjava /  Spremeni )

Connecting to %s